Slovenski biografski leksikon

Weninger (Veninger) Franc Ks. Sebastijan, misijonar, r. 31. okt. 1805 na gradu Viltuš pri Mariboru graščaku Boštjanu (Sebastijanu) in Barbari r. v. Mandelstein (z Bizeljskega), u. 29. jun. 1888 v Cincinnatiju (Ohio, ZDA). Gimn. je obiskoval 1816–9 v Mrbu, prišel v Lj. v uk za lekarnarja, kot privatist nadaljeval klas. gimn. Ko je izročal očetovo pritožbo v zvezi s posestjo na Madž. cesarici Karolini Avgusti (ob kongresu cesarjev), je postala pozorna na nadarjenega dečka. 1821 ga je vzela s seboj na Dunaj; tu je kot gojenec Klinkowströmovega zavoda, v katerem je bil tedaj dom. učitelj F. Prešeren, končal gimn. in filozofijo, štud. teol. in bil prom. na teol. fak. 1828 ga je na Dunaju ordiniral graški škof, nato je bil v Gradcu prefekt v dij. semenišču in prof. dogmatike na teol. fak. 1832 je vstopil k jezuitom, ki so ga poslali predavat filoz. v Tarnopol (Galicija), po 2 letih je prišel v Linz, 1840 bil spet v Gradcu, od ok. 1842 pa v Innsbrucku prof. biblične eksegeze, hebrejščine, cerkv. zgod. ter gimn. ravnatelj. Že tedaj je veliko pridigal in predaval, zlasti se v to usmeril po 1848, ko je na lastno prošnjo jul. i. l. odšel v ZDA (Williamsburg, St. Louis) med nem. delavske izseljence, živel v Cincinnatiju. V 38 letih je imel nad 800 misijonov s pridigami v nem., franc. in angl. jeziku; prizadeval si je za enakopravnost črncev in priseljencev.

V Ameriki je ohranil tesne stike s slov. misijonarji, o čemer pričajo tudi njihova pisma v ZD (npr. 1856, 224; 1857, 126; 1858, 79–80; 1865, 145; 1868, 19; 1876, 405; 1879; 1888). Srečal je lj. sošolca A. Skopca, sodeloval z J. Buhom na misijonih; J. Mraku pridigal ob škofovskem posvečenju 1869, bil pri posvetitvi prijatelja in rojaka škofa J. Vertina, ki je W-ja privzel kot svojega teologa na 3. baltimor. cerkv. zboru 1884. J. Trobec ga je omenjal v dopisih, ZD pa zapisala (1876, 182), da je »… po vsi Ameriki brez dvoma znani Slovenec po rodu« (bolje pač rojak), sam pa je izjavil, »da ko je bil v Lj., je govoril slov. bolj kot nemško, zdaj je pa čisto pozabil« (ZD 1871, 394). – W. je napisal in obj. 40 nem., 16 angl., 8 franc. in 3 lat. knjige in brošure (gl. bibl Backer-Sommervogel VIII), njegov mali (Kleiner Katechismus d. kath. Lehre, Regensburg 1861) in veliki katekizem (Grosser Katechismus … ib. 1861) sta bila nekaj časa zelo priljubljena in izšla tudi v New Yorku. W-jeva pisma in poročila, ki so izh. v Berichte d. Leopoldinenstiftung (Dunaj 1849–88), so tudi kulturnozgod. pomembna. Avtobiografija Erinnerungen aus meinem Leben… 1805–85 je bila že v tisku (Columbus, Ohio 1886), a ni izšla; krtačni odtis (682 str. + 11 str. uvoda) hranijo jezuiti v St. Louisu in jezuit. univ. prav tam (nepopolnega). – Njegov brat Aleksander (r. 13. febr. 1813 v Mrbu, u. 21. nov. 1896 v Kalocsi) je tudi bil jezuit, vzgojitelj v Terezianumu v Innsbrucku, pridigar na Slovaškem in Madžarskem.

Prim.: Wurzbach; Juventus gimn. Mrb 1816–9; ZD 1873, 404, 414; 1889, 217–8; H. Hurter, Nomenclator literarius theol. cath., V (Innsbruck) 1913, 1495; The catholic enc., V (New York) 1913, 81, 82; XV, 587–8; L. Koch, Jesuitenlexikon (Paderborn) 1934, 1840; Lexikon f. Theologie u. Kirche, X (Freiburg in B.) 1938, 822; 1965², 1044; B. Kotnik, Kol AM 1961, 112–29 (s sliko; obj. izvlečke iz W-jevih Spominov); J. Richter, Nova M 1973, 169–70. Slk.

Smolik, Marijan: Weninger, Franc Ksaver Sebastijan (1805–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi836514/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine