Slovenski biografski leksikon

Wenger Karl, pravnik, r. 1. sept. 1850 v Jarenini (danes Jareninski Dol) mesarju Francu in Ani r. Šmirmaul, u. 10. nov. 1924 v Kremsmünstru (gor. Avstrija). Klas. gimn. je obiskoval 1863–70 v Mrbu, nato študiral pravo v Gradcu in služboval na okr. sodiščih v Celju, Šmarju pri Jelšah in na Ptuju. 1886 je postal prvi slov. predstojnik okraj. sodišča v Lenartu v Slov. goricah in uradoval večinoma v slov. jeziku. Tudi zunaj urada je javno deloval in bil celo slov. kandidat za volitve v drž. zbor. Kmetje so ga spoštovali, nemčur. trški mogotci z nem. županom na čelu pa močno črtili. Zaradi neke pravde in udeležbe na shodu CMD v Zgor. Žerjavcih maja 1890, kjer je bil glavni govornik, je bil suspendiran in 1891 premeščen v Gornji Grad. 1893 je prišel v Lj., postal 1896 sodni svetnik in nekaj časa vodil okrajno sodišče. 1905 je bil upok., se preselil v Mattinghofen (na Solnograškem) in odprl odvet. pisarno, 1915 pa odšel v Kremsmünster. – V SP je obj. mdr. 1882: Promet z nepremakljivimi posestvi in njihovo obremenjenje v l. 1880; 1901: Registrovanje zadrug, Napredek v justični reformi, Kako pridemo pri pravosodstvu o prestopkih kazen. zakonika do višje dovršenosti, K patologiji poizvedb v kazenskem postopanji, K uporabi ribarskega zakona za Kranjsko; 1903: Kako je razlagati zakonita določila glede kupovanja glasov pri izvrševanju polit. pravic, Pomen bianco-podpisov na menici, O bistvu tožbe za dediščino. V društvu Pravnik je imel tudi več predavanj. – Prim.: r. matice (ž. urad Jarenina); m. matice (samostan Kremsmünster, knj. XVI, 24); Pol stoletja 57; SP 1906, 318; B. Teplý, Svet med Muro in Dravo, 1968, 499–500. A. S.

Svetina, Anton: Wenger, Karl (1850–1924). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi836394/#slovenski-biografski-leksikon (24. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine