Slovenski biografski leksikon

Weiss Janez, kipar, partiz. ime Belač, r. 31. jan. 1915 v Ljubljani poštnemu uslužbencu Ivanu in Pavli r. Kunovar, padel 21. febr. 1944 na Graški Gori pri Slov. Gradcu; 1945 prekopan na Žale v Lj. V r. mestu je obiskoval osn. šolo in 4 razr. realke, 1930–3 se učil kiparstva na TSŠ, hkrati delal v delavnici kiparja B. Kalina. 1933–8 je v Zgbu štud. kiparstvo na šoli za umetnost in umetno obrt ter na akademiji (prof. F. Kršinić, R. Frangeš); 1937 je končal spomenik V. Jagiću za Varaždin, edino večje delo po naročilu. 1938 se je vrnil v Lj. in se zaposlil pri kamnoseškem podjetju Kunovar (z lastnikom bil po materini strani v sorodu). V javnosti se je redko pojavljal in bil malo opažen. Med okupacijo se je vključil v ilegalno delo v Lj., pred avg. 1943 odšel v partizane in bil dodeljen tehniki kulturniške skupine, ki jo je vodil K. Destovnik-Kajuh pri XIV. diviziji. Z njo se je jan. in febr. 1944 udeležil legendarnega pohoda na Štajersko in krvavih bojev z nem. okupatorsko vojsko.

Posmrtna zapuščina, redki najdeni in dosegljivi akti in portreti (1945 prikazani na razst. Za svobodo padli umetniki, Jp, s katalogom; 1969 na razst. Gruda, MestG, s katalogom) izpričujejo W-ov čut za čisto plastično obliko in kompozicijo. Iz marmorja, ki ga je mojstrsko obdeloval, sta kipa Torzo in Žalujoča (ModG). V njih se kažejo dekorativne finese in estetsko nagnjenje h klasicizmu. V mavcu je izdelal portreta B. Magajne (ModG) in arh. M. Osolina. Večinoma pa je delal v žgani glini. Ti kipi so razgib. živahne skice z rahlimi in mehkimi prehodi. V vojnem času kipariti ni mogel, pač pa je risal ovitke, zaglavja in risbe za ileg. in partiz. tisk, npr.: V Kristusovem imenu! (Lj., avg. 1943, ponatis 1976), S. Škrabar, Med tanki in zasedami (1943), K. Destovnik-Kajuh, Pesmi (nov. 1943), list XIV. divizije Glas svobode (1943, št. 1–2).

Prim.: podatki brata Mileta in Marte Paulin-Schmidt; r. matice ž. Marij. oznan. (Skup. mesta Lj.); arhivsko gradivo (Muzej NOB in IZDG, Lj.); B. Magajna, SPor 1945, št. 211; isti, Borec 1952, 82–3; F. Kalan-Kumbatovič, Likovna revija 1961, št. 2 (vse s slikami); F. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, 1961, 206, 347–8; V. Visočnik, Borec 1969, 370–5 (z navedbo vojaških virov); I. Sedej, Borec 1974, 313–5; B. Stritar, Dnevnik 1973, št. 179 (s slikami); E. Cesar, K. Destovnik-Kajuh, 1979, 37, 39, 42–3 (s sliko); M. Guček, Pekoči sneg, 1984. – Upodobitve mdr.: K. Putrih, doprsni kip na grobu (bron, 1945); N. Pirnat, risba; G. Stupica, 2 risbi. Zdč.

Znidarčič, Asta: Weiss, Janez (1915–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi835135/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine