Slovenski biografski leksikon

Weiss Hugo, turistični strokovnjak, v Ljubljani r. 15. okt. 1909 disponentu Francu in Mari r. Pučnik ter u. 20. marca 1964. Ko je oče 1918 padel v Dolomitih, se je družina preselila v Mrb, kjer je W. obiskoval 1919–27 klas. gimn. Študiral je 1927–30 na Visoki šoli za trgovino na Dunaju in dipl. nostrificiral še s semestroma na ekonom.-komerc. visoki šoli v Zgbu. Zaposlil se je pri agenciji Putnik 1931–2 v Skopju, 1932–6 v Bgdu (delal še pri Touring klubu) in 1936–41 v Mrbu (tajnik in prokurist Putnika). Mar. 1941 je bil mobiliziran, pri Boljevcu zajet in odpeljan v nem. vojno ujetništvo, avg. 1941 izpuščen. Odšel je k ženi na Jesenice, delal tu na Zavodu za soc. zavarovanje do 1942, nato v Kranju do 1945. Zatem bil v NOV in še kot vojak dodeljen h KID Jesenice kot komerc. strokovnjak. Jun. 1945 bil demobiliziran in dodeljen min. za soc. skrbstvo. 1946 je postal pomočnik direktorja republ. gostin. podjetja Turist-hotel, po reorganizaciji 1947 pomočnik načelnika uprave za turizem in gostinstvo, nato od 1948 na istem položaju na komiteju za turizem in gostinstvo. Od 1952 do smrti je bil glavni tajnik Turistične zveze Sje. – Vrsto let je vodil jsl delegacijo v mešani jsl.-avstr. komisiji za izvajanje sporazuma o prometu meddrž. avtobusnih linij. Od ust. do smrti je bil predstavnik Jsle v mednar. propagandni skupnosti Alps. Dejaven je bil pri ust. Turist. informacijskega centra v Sji in časopisa TurV (1953), v katerem je obj. večino člankov (mdr. 1953: Organizacija turizma in turist. službe, O delu, naporih in uspehih turist. dejavnosti drugod; 1954: Proučevanje turizma v Avstriji in Švici; 1956: Turist. avtobusne linije med Avstrijo in našo državo, Kako je nastala alpska propagandna skupnost Alps, Problematika potovalnih agencij v Sji, Organiz. zgradba našega turizma; 1959: II. mednar. kongres za socialni turizem; 1961: Turist. informacijski center Sje).

W. ima velike zasluge pri organizaciji turist. društev in posebej Turist. zveze Sje (ustan. 1950). Kot njen tajnik je bil ena najvidnejših osebnosti slov. turizma, cenjen doma in v svetu, posegal v jsl in evrop. turist. dogajanje. Iskal je način, kako bi znanstv. dognanja in izkušnje turist. bolj razvitih dežel smotrno uporabili v naših razmerah in si prizadeval za ust. samostojnega inšt. za turizem, a stvar zaradi pomanjkanja denarja ni uspela. Krčil je pot psihol. osnovam za pospeševanje in napredek turizma, kajti zavedal se je, da samo naravni in tehnični pogoji ne zadoščajo, da mora urejena turist. dežela imeti tudi primeren duhovni standard, če hoče poseči v konkurenco na zapletenem turist. svetovnem tržišču. Ob nazadovanju domačega turizma je zaskrbljen opozarjal na notr. turist. politiko, na materialne, socialnopolit. in druge aspekte, ki so s turizmom povezani, ter se neprenehoma upiral površnim odločitvam in laičnim prijemom.

Prim.: r. matice ž. Marij. oznan. Lj. (ŠkALj); F. Košir, PV 1964, 220 (s sliko); T. Orel, TurV 1964, 99–100 (s sliko); Delo 1964, št. 79; LDk 1964, št. 79 (s sliko). T. O.

Orel, Tine: Weiss, Hugo (1909–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi834985/#slovenski-biografski-leksikon (7. marec 2021). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine