Slovenski biografski leksikon

Wedam Albin, elektrotehnik, strokovnjak za radiokomunikacije in televizijo, v Ljubljani r. 28. jul. 1921 drž. uradniku Josipu in Amaliji r. Maniatopulo, živi tu. Osn. šolo in I. real. gimn. (1931–9) je obiskoval v Lj. in tu (1939–43) študiral na strojnoelektr. odd. Tehniške fak. (dipl. 1945). Prom. je bil z dis. Prispevek k boljšemu izkoriščanju prenosnega pasu v sistemih za prenos slikovnega signala (1974). Zaposlen je bil v Lj. 1943–4 kot radiotehnik pri firmi Philips-radio (D. Zrimšek), 1945–6 v Splošnih delavnicah, 1946–8 kot razvijalec v razvojnem laboratoriju Iskra v Kranju, od 1948 v Inštitutu za elektrozveze (IEV) v Lj. sprva kot razvijalec in vodja laboratorija za aparature, nato vodja laboratorija za televizijo in kasneje vodja razvojnega odd. v obratu za elektrozveze. 1960–3 je bil direktor razvojnega sektorja IEV (tudi po združitvi z Iskro). 1954 je bil na Fak. za elektroteh. v Lj. izvoljen za honor. viš. predavatelja za predmet televizija in 1956 uvedel še nov predmet impulzna tehnika, ki jo je 1956–9 predaval še na voj. šol. centru za zveze v Šentvidu (Lj.). 1962 je bil izvoljen za red. viš. predavatelja (za predmeta televizija in impulzna tehnika), 1975 za izr., 1981 za red. prof. (za predmete elektronika, slikovni sistemi in digitalna elektronska vezja). – Strok. se je izpopolnjeval 1966/7 na Stanfordski univ. (ZDA), kjer je proučeval pojav širjenja elektromagnetnega valovanja zelo nizkih frekvenc in merjenje faze pri širjenju skozi ionosfero. – Je član predsedstva Jsl komiteja za CCIR (mednar. komite za radiozveze), podpreds. Jsl sekcije Institute of electrical and electronic engineers; 1963 je bil imenovan za člana drž. delegacije pri mednar. komiteju za radiozveze (CCIR-UIT), 1976 njen vodja, 1978 preds. delovne skupine, ki je pripravila dokumentacijo v zvezi s planiranjem in nadaljnjim razvojem televizije. V okviru CCIR vodi delovno skupino za planiranje televizijskega omrežja (1978–82, 1982–6). Od 1976 je stalni član programskega odbora oz. Sveta mednar. simpozija o elektromagnetni kompatibilnosti in se je na njegovo pobudo dejavnost na tem področju razvila tudi pri nas v okviru JUREMA (Jsl udruženje za regulaciju, mjerenje i automatiz.). – Odlikovan je bil z redom dela z zlatim vencem (1979), prejel štev. priznanja strok. in družbenih organizacij.

V času zaposlitve v Iskri in IEV se je ukvarjal z razvojem elektronskih merilnih inštrumentov, razvojem in konstrukcijo profesionalnih televizijskih naprav, razvojem impulznih multipleksov z modulacijo ponavljalne frekvence impulzne verige ter radarskih sistemov. V podjetju Telekomunikacije je sodeloval pri uvajanju prve proizvodnje televizijskih sprejemnikov. Danes je zelo aktiven na področju televizije in elektromagnetne kompatibilnosti sistemov.

Aktivno se udeležuje simpozijev, mdr.: Posvetovanje o telekomunikacijah, Lj. (Elektromagnetna kompatibilnost komunikacijskih sistemov, 1975), Posvetovanje JUREMA, Zgb (Elektromagnetska kompatibilnost – testiranje i mjerenje, 1976; Medjunarodna organizacija rada na području električnih smetnji i elektromagnetske kompatibilnosti, Teoret. osnove elektromagn. kompatibilnosti, 1978; Mjerenje odnosa signal/šum u televizij. prijemnicima, 1979, s sodelavci; Smetnje električnih uredjaja i postrojenja na radio-komunikacijske sisteme, 1980), Posvetovanje o televiziji JRT, Dubrovnik (Prijemnik kao elemenat planiranja u radiodifuziji i televiziji, 1980), Posvetovanje JUREMA, Dubrovnik (Subjektivna ocena-objektivna mjerenja, 1982).

Napisal je skripta: Osnovi radarske tehnike – Impulsna tehnika, Lj., Školski centar veze, 1958; Elektronika I, 1980; II, 1982; knjigi: Pojačavači i prijemnici I in II, Bgd 1954 (1956²); Radiotehnika, 1955; članke, npr.: O medjufrekvencama (Radioamater, Bgd, 1948), Niskofrekventna povratna sprega (ib.), Pomen katodnega upora v ojačevalni stopnji in protitaktni vezavi dveh cevi (EV 1953), Zakaj Codelli ni uspel s svojim televizijskim sistemom? (Dokumenti SGM 1977). – Bil je urednik slov. prevoda tehn. enc. Kako deluje I (1970, 1971²) in II (1971).

Raziskovalne naloge (sam ali s sodelavci): Perspektiva razvitka televizije u Jsli (1954); Pasivni integrirani elementi (v: Računalniško usmerjena analiza vezij in modeli integriranih elementov, 1972); Tehnične osnove za sprejem televizijskega signala prek satelita (v: Satelitska radiodifuzija, 1976); Določitev parametrov za kvaliteto televizijske slike v zvezi s karakteristikami televiz. sprejemnika za sprejem programa prek satelita (1979).

Izvedena dela (sam ali s sodelavci): Sestavljiva šasija za razvojna dela (1949); Sistem za večkanalni telefonski prenos z impulzno frekvenčno modulacijo (1958); Elektronska naprava za merjenje hitrosti objekta z uporabo svetlobne zapore (1963); Sistem dupleksne zveze z impulzno modulacijo na eni sami nosilni frekvenci (1964); Elektronsko krmiljeni semafor za prikazovanje numeričnih podatkov (1974); Elektronska naprava za vnašanje, registriranje, zapisovanje in računanje ocen pri športnih tekmovanjih (1974); Elektronska naprava za merjenje hitrosti objekta na osnovi refleksije (1976); Elektronske naprave za merjenje hitrosti objekta na osnovi elektromagnetne zanke (1979); Razvoj posebnega impulznega usmernika za specialne elektronske naprave (1979); Nov merilni postopek za določevanje odnosa signal/šum v televizijski sliki pri realnih pogojih sprejemanja (1979); Elektronsko-mehanski sistem za precizno kontrolo geometrijsko mehanskih lastnosti smuči za tovarno Elan (1980); Povezava elektronske naprave za vnašanje, registriranje, zapisovanje in računanje ocen pri športnih tekmovanjih z elektronskim računalnikom (1980); Prilagoditev televizijskega sprejemnika za grafični prikazovalnik (1980); Projekt komunikacijskega sistema za opremo skakalnic na Malem polju (Sarajevo) (1982); Razvoj polprevodniške televizijske kamere (1983).

Prim.: osebni podatki; ULj II, III/2. – Slika: arhiv SBL. Ogrinc

Ogrinc, Evgen: Wedam, Albin (1921–1997). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi833351/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine