Slovenski biografski leksikon

Watschaunig (Vačavnik) Simon, nabožni pisec, r. 1691 neznano kje, u. 20. jul. 1765 na Joštu nad Kranjem. Gimn. (morda tudi teol.) je obiskoval v Lj., 1718 bil ord., nato kaplan 1718–9 v Kranjski Gori in 1726–34 na Sori pri Šk. Loki, 1738–41 župnik v Preddvoru pri Kranju, odtlej pa do smrti upravitelj (direktor) romar. cerkve sv. Jošta nad Kranjem. Tu je pritegnil V. Metzingerja, da je za c. 1754 naslikal več slik. Sezidal je hišo za romarje in občasne duhovn. pomočnike, z osebnim obiskom (1746 in 1750) pri papežu Benediktu XIV. izprosil dovoljenje in 1751–2 sezidal sv. stopnice (v marmorju) točno po vzoru tistih v rimskem Lateranu, kar so pozneje posnemali še drugod. Zase in za pomočnike je oskrbel sorazmerno bogato zbirko lat. in nem. pridigarskih priročnikov (zdaj v Semeniški knjiž. v Lj.). V času W-ovega delovanja je izšlo več izdaj slov. in nem. anonimnih knjižic za romarje. Žlogar navaja, da je W. 1754 sestavil nem. knjižico in jo poslovenil: Ta gvishna pot prut nebesam. Zato je verjetno, da je kot varuh božje poti izdal dopolnjeno delce Leben u. Guttaten des hl. Jodoci … (Lj. 1743, 1768) tudi v sloven. Od andohti inu bratoushine sv. Joshta (po 1743, dva natisa). Tudi več drobnih tiskov s pesmimi in molitvami v čast sv. Jošta je lahko sad W-ovega prizadevanja. – Prim.: Pohlin; A. Žlogar, Trojna božja pot, 1881, 5–15; I. Vrhovnik, IMK 1907, 168–70 in 1908, 111–2; J. Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 1901, 246–51; isti, Šentjoški gospod Šimen in njegovi sodobniki, 1938; M. Smolik, Odmev verskih resnic in kontroverz v slov. cerkv. pesmi, 1963, 17–8. Slk.

Smolik, Marijan: Watschaunig, Simon (1691–1765). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi832522/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine