Slovenski biografski leksikon

Wagner Jožef, risar in litograf, r. 12. febr. 1803 v Letovicah na Moravskem, u. 7. nov. 1861 v Celovcu. Temeljno izobrazbo si je pridobil v svoji moravski domovini, nekaj časa štud. pravo na dunajski univ., nato prevzel mesto dom. učitelja pri družini grofa Hoyosa, kjer se je ukvarjal tudi z risanjem in slikanjem. 1828 je opustil vzgojiteljsko službo, živel od 1832 pri F. Rosthornu v Wolfsbergu (Kor.), nato na gradu Wiesenau, kasneje kot zasebnik spet v Wolfsbergu. 1836 se je preselil v Clc, si tu uredil litografsko delavnico. V revol. letu 1848 se je intenzivno ukvarjal tudi s polit. pisanjem (gl. Car. 1848, št. 16–7, 21, 23, 24, 26, 44, 45). čeprav ni bil radikalnih nazorov, je kot nasprotnik absolutizma in privrženec konstitucionalne demokracije doživel z nastopom reakcije nekaj napadov, ki se jim je izognil tako, da je sept. 1849 zapustil Clc in nastopil službo v telegraf. uradu v Salzburgu, bil čez čas premeščen v centralo na Dunaj, 1. jul. 1859 pa se vrnil kot predstojnik telegr. urada v Clc. V spremenjenih polit. in življ. razmerah ni bil več tako aktiven kot v predmarčni in marčni dobi, zadnja leta pa ga je ovirala tudi težja pljučna bolezen.

Ko je bival v Wolfsbergu in na Wiesenauu, je narisal 30 vedut Labotske doline; dal jih je litografirati na Dunaju in jih izdal z nasl. Ansichten aus dem Lavantthale (Dunaj 1834–5, komentar Karlmanna Tangla ostal neobj.). Velikopotezno zasnovana zbirka litografij Ansichten aus Kärnten (Clc 1838–45) obsega 25 zvezkov (vsega 100 listov) in z dodanim spremnim besedilom prikazuje vso Kor. Album für Kärnten (Clc 1845) je manjša, preurejena izd. prejšnje zbirke. Posegel je tudi na Kranjsko s 30-imi vedutami krajev: Malerische Ansichten aus Krain (Clc 1842–8, 10 map s po 3 graf. listi), brez besedila (faksimile izšel pri CZal z nasl. Vedute Kranjske, 1970, s spremno besedo in bibl B. Reispa). Izdajo vseh 3 albumov si je W. omogočil z razpisom subskripcije (gl. mdr. Car. 1839, št. 2). Napisal in izdal je še pomemben zemljepisno-zgod. opis Das Herzogthum Kärnten, geographisch-historisch dargestellt nach allen seinen Beziehungen u. Merkwürdigkeiten (Clc 1847; geognostični opis je prispeval F. Rosthorn); v pril. je dober zemljevid Kor. V 6. pogl., ki govori o slov. in nem. prebivalstvu dežele in o germanizaciji Kor., je povsem sledil nazorom U. Jarnika, med pril. pa priobčil tudi seznam in razlago krajevnih imen s slov. osnovo (oboje povzel iz Jarnikove študije v Car. 1826, št. 14–26). Napisal je tudi, turist. vodnike (vsi izšli v Clcu): Klagenfurt u. seine Umgebung (1849), Das Lavantthal im Herzogthume Kärnten (1849), Das Möllthal u. d. Grossglockner (1856), Der Führer durch Kärnten (1861, soavtor V. Hartmann). Članke je obj. v Car. (1837–48), Klagenfurter Schreibkalender in tudi v nekaterih dunajskih časopisih.

Čeprav W-jeve vedute po umetn. vrednosti ne dosegajo nekaterih najkvalitetnejših sodobnih del, pa se vendar odlikujejo po solidni litogr. tehniki in dobri risarski rutini. Z obema kor. albumoma idr. litografijami se je uvrstil med zaslužne topografe Kor., tako da so mu dali vzdevek »valvasorski grafik 19. stol.« (Hermann, Ložar). S svojim delom se je skladno vključil v čas, za katerega je značilen množični razmah »vedutizma«, ki ga pospešujejo romant. zagledanost v naravo in zgod., začetki turizma idr., omogočajo pa tudi nove, cenejše grafične tehnike (npr. litografija). Pri W-jevih izdajah je kot risar sodeloval Ludwig Schuller in še nekat. drugi sodelavci. – Prim.: Steletovo gradivo; Thieme-Becker XXXV, 40; Wurzbach 52; H. Hermann, Car. 1861, 177; isti, Handbuch d. Gesch. d. Herzogthumes Kärnten, III, Clc 1860, 194–5; R. Ložar, PV 1936, 220. Reisp

Reisp, Branko: Wagner, Jožef (1803–1861). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi830177/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine