Slovenski biografski leksikon

Vrunč Franc, ileg. ime Buzdo, narodni heroj, r. 12. febr. 1910 v Slovenjem Gradcu notar. uradniku Francu in Uršuli r. Fabian, ustreljen 24. avg. 1941 v Mariboru, upepeljen v Gradcu; žaro so 1946 prenesli v Slov. Gradec. Po osn. in 4 razr. meščan. šole v r. kraju je 1925–9 obiskoval učiteljišče v Mrbu in se pod vplivom prof. F. Žgeča vključeval v napredna društva, mdr. kot vnet telovadec pri Sokolu. 1930 je bil učitelj v Dobju pri Celju, 1931 v Rušah, po odsluženju voj. roka v Sarajevu (šola za rez. oficirje) zaposlen 1932 kot prednjak pri Sokol. župi Mrb, 1933–4 učitelj v Račah pri Mrbu. 1932 je postal član KPJ. Stanoval je v mrb Narodnem domu pri M. Apihu in z njim sodeloval pri propagandnih akcijah, npr. širjenju komun. literature, pisanju gesel, risanju znakov. Maja 1934 so oba aretirali in obsodili na pol leta zapora, jan. 1935 pa še na 3 leta, ki sta jih prestala v Sremski Mitrovici. Od 1. maja 1937 je živel brezposeln pri materi in partijsko deloval v Slov. Gradcu, potem delal v tkalnici (ustanovili so jo brezposelni komunisti) v Joštovem mlinu v Medlogu pri Celju. Od konca 1938 (ali od zač. 1939) je bil sekretar Okrož. komiteja KPS Celje, se 1938 udeležil I. konference KPS v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo, 1939/40 pa II. konference KPS v Joštovem mlinu, kjer je ostal do jun. 1941, ko se je umaknil v ilegalo. Kmalu po nem. napadu na SZ (22. jun. 1941) ga je pokraj. vodstvo določilo za komandirja Celjske partiz. čete, ene prvih na Štaj. 20. jul. 1941 je zbral borce v taboru na Resevni pri Šentjurju. V dveh tednih so izvedli več manjših akcij (požig gospodar. poslopij pri Teharju idr.), nato pa sta V. in Peter Stante-Skala odločila, da bodo napadli orožniško postajo v Slivnici pri Celju. Ko sta 11. avg. 1941 šla ogledovat postajanko, sta se pri Slivnici zapletla v spopad z orožniki. Stante je ušel, V-a so ranili, ujeli in izročili gestapu v Celju, kjer so ga zasliševali in mučili, a ni ničesar izdal. Aktivisti so ga poskušali rešiti, toda vsa prizadevanja so propadla. 24. avg. 1941 so ga odpeljali v mrb sodne zapore in še istega dne ustrelili kot talca (s S. Šlandrom, S. Klavoro idr.). 27. nov. 1953 je bil proglašen za narodnega heroja.

Prim.: r. matice Slov. Gradec (Repub. sekretariat za notranje zadeve v Lj.); arhiv. gradivo (Muzej revolucije v Celju, Zgod. arhiv CK ZKS v Lj.); P. Stante-Skala, Spomini na partiz. leta, IV, 1949, 39–46; Zbornik dokumentov in podatkov o NOB jsl narodov, VI/1, 1952; S. Terčak, Savinjski vestnik 1953, št. 28; B. Žolnir, Življenje nar. heroja F. Vrunča, Sl. Gradec ob občin. prazniku, 1957, 1–41 (z dokumenti in sliko); 100 let učiteljišča v Mrbu (1863–1963), 1964, 90–1; Narodni heroji Jsle, Bgd 1982, 331–2 (s sliko); L. Požun, Celjska partiz. četa in njeno obdobje, 1976 (s sliko na str. 34); M. Apih, Nova revija, 1982, 373. – Doprsni kip: S. Keržič, bron 1969 (pred osn. šolo F. Vrunča na Zg. Hudinji). Lajh

Lajh, Emil: Vrunč, Franc (1910–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi825701/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine