Slovenski biografski leksikon

Vrišer Sergej, umetnostni in kulturni zgodovinar ter muzeolog, r. 9. nov. 1920 v Ljubljani banskemu svetniku Maksu in Neli r. Perkovnik, živi v Mariboru, kamor se je družina kmalu preselila. Tu je obiskoval osn. šolo in realno gimn. (matura 1939), v Bgdu štud. na Voj. akademiji do zloma Jsle 1941. Nemci so ga poslali v voj. ujetništvo in na prisilno delo v Nemčijo, naposled mobilizirali v vojsko, iz katere se je rešil s pobegom. Po osvob. 1945 je delal v Mrbu pri propag. odseku MO OF, 1945–50 bil tehnični risar v elektrarni Mrb otok, 1950–2 v Lj. risar kostumov pri Triglav filmu. 1949 se je vpisal kot izredni študent na umetnostnozgod. odd. Filoz. fak. v Lj., 1954 dipl. pri prof. F. Steletu in se zaposlil kot kustos v Pokraj. muzeju v Mrbu (hkrati bil pet let okrajni spomeniški konservator), od 1963 je njegov ravnatelj. 1962 je bil v Lj. prom. Od 1971 predava na lj. Filoz. fak. muzeologijo in konservatorstvo (sprva izredni, od 1978 redni prof.); izoblikoval je prvo jsl katedro za ti dve področji, ki je zadobila zvezni značaj. 1979–83 je predaval zgod. oblačenja na Višji šoli za tekstilno oblikovanje v Lj. Temeljita in široka strok. izobraženost in z osebno disciplino združena organiz. sposobnost sta mu narekovali in mu omogočili tehtno sodelovanje v mnogih družbenih in strok. organizacijah in društvih, mdr. Glavni odbor SZDL Sje (1966), Skupnost muzejev Sje, Slov. umetnostno-zgod. društvo, Društvo muzealcev Sje (1968–70 preds.), jsl komite ICOM (sekretar), član ured. odborov ZUZ, ČZN, NRazgl. – Priznanja: red dela s srebrnim vencem (1965), Valvasorjeva nagrada (1974), red republike z bronastim vencem (1975), listina Zveze muzejskih društev Jsle (1983) idr.

V. spada med tiste umetnostne zgod., ki jim je izhodišče terensko delo in avtopsično poznanje spomenikov in se nikakor ne omejujejo samo na ožje specializirano področje. V njem se srečno povezujejo kulturološka in muzealna razgledanost ter temeljna umetnostnozgod. usmerjenost, ki pa je metodološko zavezana tudi zgodovini. Vodstvo Pokraj. muzeja v Mrbu je prevzel po odličnih predhodnikih (F. Baš, B. Teplý), bogato razvito delo nadaljeval in odprl še nove perspektive; posebej je izpostavil dragoceno zbirko štaj. baročnih plastik; zbral in ur. je prvo in edino sistematično zbirko kostumov na slovenskem ozemlju (številna civilna oblačila in uniforme, zlasti vojaške). Po njegovi intervenciji so bili rešeni prenekateri posamični spomeniki in urbanistični kompleksi zgod., estetskega in umetnostnega značaja tako v Mrbu kot na štaj. podeželju. Posega pa tudi v sodobno likovno življenje; mrb razstavni salon Rotovž je sad njegovih pobud, prav tako vsakoletno srečanje »barokistov«, ki – mimo svojega ožjega naslova – povezuje slov. umetn. zgodovinarje. In če bo kdaj rešen in spomeniško reprezentiran baročni dvorec Dornava pri Ptuju s parkovnim okoljem, ne bo mogoče pri tem prezreti V-jevega deleža. Kot nadarjen slikar opremlja kataloge in dopolnjuje razstave z lastnimi, duhovito koncipiranimi risbami in skicami (največ kostumskega značaja).

V središču V-jevega raziskovanja so spomeniki baročnega kiparstva v kamnu in lesu, katerih pregled je razširil na celotno Sjo. Zajel je izredno obsežno in dotlej le delno dokumentirano gradivo, ga sistematično stilnorazvojno uredil, razvrstil po mojstrih in delavnicah, ovrednotil ter pomeril ob baročnih kiparskih dosežkih sosednjih dežel. Prvi knj. Baročno kiparstvo na slov. Štajerskem (1963, dopolnjena dis.) sta sledili knj. o baročnem kiparstvu v osrednji Sji (1976) in na Primorskem (1983). Sintetičen, zgoščen pregled je podal v knj. Baročno kiparstvo (1967; v nem.: Barockplastik in Slowenien, Lj.–Dunaj 1971), prvem zv. zbirke Ars Sloveniae. Te monografije dopolnjujejo specialne detajlne razprave o mrb baročnih kiparjih (ZUZ 1957), baročnih prižnicah (ZUZ 1959, 1979, 1980), celjskem kiparju F. Gallu (Celjski zbornik 1960), posvetni plastiki v severovzh. Sji (Kron 1961), delih štaj. baročnih kiparjev v Medmurju (ČZN 1967), kiparju J. G. Božiču (ČZN 1976), baročnem kiparstvu Mrba in okolice (ČZN 1977). Posebej je obdelal mrb kiparja J. Strauba (Alte und moderne Kunst, Dunaj 1964) in graškega kiparja V. Königerja (ib. 1969). Osvetlil je avtorje baročnih fresk v Kamnici pri Mrbu (ZUZ 1955) in kompleks baročnih oltarjev z Jelovškovim deležem v Štepanji vasi pri Lj. (Situla 1974). Ikonografsko in slogovno je pomembna razprava Renesančni viteški nagrobniki (ZUZ 1965). Za popularno zbirko Kulturni in naravni spomeniki Sje je napisal: Mariborski grad (1969), Sladka gora (1970, 1979²), Sv. Rok nad Šmarjem pri Jelšah (1971), Kamnica (1973), Stari Maribor (1975), Malečnik (1976), Mariborski muzej I (1978, kostumska zbirka) in II (1979, umetnostna zbirka), Radmirje (1979, z M. Simoniti). Z uvodi je pospremil vrsto razstavnih katalogov mrb muzeja in drugih razstavišč, npr. Baročno kiparstvo na slov. Štaj. (1967), Ranjene umetnine (1972), Baročni kipar J.J. Mersi (1979), Robbov vodnjak v luči umetnostne zgod. (1982).

Objave s področja kulturne zgod. zadevajo predvsem nošo in uniforme ter proučevanje starih fotografij: 300 let mode na Slov. (1965, katalog), Zbirka modnih noš v Pokraj. muzeju v Mrbu (Kron 1968), 10 let kostumske zbirke v Pokraj. muzeju v Mrbu (1975, katalog), Zbirka vojaških uniform v Pokraj. muzeju v Mariboru (Kron 1967), Uniforme ljubljanskih meščanskih korpusov v 18. in 19. stoletju (ib. 1974), Uniforme borcev za severno slov. mejo (ib. 1978), Uniforme v zgod. (1969, katalog), Uniforme narodne garde na Slovenskem v 1848–9 (ČZN 1969), Stanovanjska oprema graščine Radvanje iz 1695 (ČZN 1978), Stari Mrb (Kron 1975–7), Mrb in njegovi ljudje na starih fotogr. (1976, katalog). Svojemu mestu se je oddolžil še s fotomonografijo Maribor (Motovun 1984; tudi v angl. in nem.). Bogato ilustr. je monografija Uniforme v zgod. Sje in sosednjih dežel (1985).

Po časopisju je razsul štev. članke o muzealstvu in spomeniškem varstvu, spominske zapise o jubilantih in nekrologe strokovnim tovarišem. Napisal je uvode v razstavne kataloge sodobnih umetnikov: Jubilejna likovna razstava (Mrb 1955), Razstava DSLU, pododbor Mrb (1966), J. Vidic (Mrb 1974), J. Vidic (Mrb 1983, retrospektivna razstava). Temu slikarju je posvetil tudi posebno monografijo Janez Vidic (1984, s soavtorji). Več kot tri desetletja spremlja posebej mrb umetnostno življenje s članki v Večeru (podpis: V. S.), NOja, Delu, NRazgl, piše poročila in recenzije o strok. edicijah, sodeluje pri enciklop. delih (pri SBL od 1960). Muzejski program je obogatil s specialnimi razstavami, npr. medalje, dokumentarne fotografije, razglednice (1985, s katalogom). Objavlja tudi v drugem časopisju (npr. Sinteza, Varstvo spomenikov, jsl muzejska glasila, 7 dni) in zbornikih: Kranjski, Ptujski, Ribniški, Slovenjebistriški, Šentjurski, Radlje skozi čas, Svet med Muro in Dravo. S predavanji nastopa doma in v tujini, sodeluje v okviru kostumologije z gledališčem, filmom in televizijo iz vse države.

Prim.: osebni podatki; Večer 1970, št. 262; 1980, št. 264; Delo 1980, št. 276; K. Rozman, ZUZ 1985, 9–14 (s slikami in bibl M. Simoniti, 15–42). Cc.

Cevc, Emilijan: Vrišer, Sergej (1920–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi823978/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine