Slovenski biografski leksikon

Vrhunc Janez, režiser in dramatik, v Ljubljani r. 26. febr. 1921 mizarju Janezu in uradnici Juliji r. Knific ter tu živi. V r. mestu je obiskoval osn. šolo in nižjo gimn., 1937 je bil sprejet v amat. Šentjakobsko gled., tik pred vojno ustanovil amat. delavsko gled. na Brdu pri Lj. V NOB je sodel. od 1941, mdr. je vodil frontno gled. XXVI. Divizije v Dalmaciji, zanj napisal krajše igre, pripravil recitale in režiral, mdr. Cankarjevega Hlapca Jerneja v Delakovi dramat. (Split 1944). Po vojni je bil do 1953 v JA v Lj., hkrati obiskoval večerno gimn. (matura 1953). Študiral je režijo 1954–8 (diploma) na AIU v Lj., nato bil režiser 1959–61 v Slov. ljudskem gled. v Celju in 1963–73 v Mest. gl. v Lj., od 1975 je dramaturg v lj. Drami SNG. – Priznanja: spomenica 1941, red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1946), za hrabrost (1948) in republike s srebrnim vencem (1981).

V Celju je režiral, mdr.: Prežihov Voranc L. Kuhar – H. Grün, Pernjakovi (1957), F. Levstik – B. Kreft, Tugomer (1958), W. Shakespeare, Romeo in Julija (1959), isti, Beneški trgovec (1960), S. Mrožek, Policija (1960). – Režije v Lj.: na RTV 1959–63 radijske igre za odrasle (dramatiz. E. Zola, Thérèse Raquin; V. Vukmirović, Polnočni ekspres) in za otroke (A. Marodić, Tatinska kavka; A. Popović, Stolp v oblakih; F. Puntar, Packe). – V Mest. gled. mdr.: V. Zupan, Barbara Nives (1962), B. Hofman, Dan in vsi dnevi (1962), J. Javoršek, Kriminalna zgodba (1963), T. Williams, Mačka na vroči pločevinasti strehi (1965), A. Camus, Nesporazum (1967), P. Weiss, Pesem o luzitanskem strašilu (1967), T. Partljič, Ribe na plitvini (1968), A. Miller, Cena (1969), F. Veber, Pogodba (1972). – V Drami SNG npr.: I. Mrak, Mirabeau (1970), J. Anouilh, Orkester (1971 in 1978), P. Calderon, Sodnik Zalamejski (1972), I. Cankar, Kralj na Betajnovi (1975), A. T. Linhart, Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1977). – V GL je svoje režije največkrat pospremil z analitičnimi in aktualno poantiranimi eseji. Obj. je več razmišljanj o sod. dramatiki, npr. P. Božič, Panika; G. Strniša, Driada; L. Pirandello, Velikan z gore (vse GLLjD 1976/77); A. N. Arbuzov, Staromodna komedija; M. Krleža, Gospoda Glembajevi; I. Potrč, Kreflova kmetija (vse ib. 1977/78) ter gled. portrete M. Potokarjeve (ib. 1976/77, št. 4; NRazgl 1981, 100), Š. Drolčeve (GLLjD 1977/78, št. 4) in I. Samobora (NRazgl 1983, 410).

Za mladino je napisal tri igre (upriz. Mest. gl.), ki jih je sam tudi režiral: Prodajalec sanj (1961), Vrtiljak igrač (1962) in Sonček, sonček zlati (1964). V njih se pravljično izročilo in fantastika prepletata s socialnimi refleksi predvojnega in povojnega časa, izstopajo pa poudarjene etične vrednote. – Bil je odg. ur. GLLjD (1976/77–1977/78). – Prim.: osebni podatki; Repertoar; SGL; SBibl; B. Samarin, Tribuna 1957, št. 8 (s sliko); 1958, št. 2. – Slika: arhiv SBL. Vurnik

Vurnik, France: Vrhunc, Janez (1921–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi823460/#slovenski-biografski-leksikon (20. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine