Slovenski biografski leksikon

Vrhovec Magda por. Dedović, baletna plesalka, v Ljubljani r. 29. jun. 1939 železn. sprevodniku Jožetu in Ani r. Avbelj ter tu živi. V Lj. je obiskovala 1950–58 gimn. in 1952–8 sred. baletno šolo. 1958–60 je bila članica baletnega zbora v Lj., nato solistka: 1960–2 v Novem Sadu (Srp. nar. Pozorište), 1962–4 v Lj. (Opera SNG), 1964–70 v Göteborgu (Stora teatern) na Švedskem. Tu se je 1965 poročila z baletnim plesalcem in koreografom V. Dedovićem. 1970–1 je bila z njim na turneji po Evropi v šved. baletni skupini B. Cullberg. Od 1971 je ponovno angažirana kot solistka v Operi in Baletu SNG v Lj. Prejela je več umetn. priznanj, mdr. Prix Leon’s club (Göteborg, 1966; za vlogo Giselle), Župančičevo nagrado (1975; za solist. vlogi v baletnih podobah: R. Moran, Povratnika; M. Ravel, La Valse).

Solist. vloge v Lj.: Svoboda (M. Kozina, Triptihon, 1958); Katarina (S. S. Prokofjev, Kamniti cvet, 1963); nastop v Simfoniji v C duru (G. Bizet, 1963); Nina (D. Švara, istoim. balet, 1964); Frigija (A. Hačaturjan, Spartak), Beli in Črni labod (P. I. Čajkovski, Labodje jezero), Grlica (D. Škerl, Opojno poletje – vse 1972); Vest (W. Bukovy, Hirošima, 1973); Undine (H. W. Henze, istoim. balet, 1973); Prevarano dekle (G. Gordon, Razuzdančeva usoda, 1974); Ofelija (B. Blacher, Hamlet, 1975); Tijen-Vu (K. Baranović, Kitajska zgodba), Carmen (G. Bizet – R. Ščedrin, istoim. balet), Ona (F. Chopin – M. Keller – A. K. Glazunov, Chopiniana), Dekle (J. Gregorc, Žica – vse 1976); nastop v plesih na teme Magnificata (J. S. Bach), Esmeralda (C. Pugni – P. Glière, Notredamski zvonar), nastop v Duetu (A. Webern – vse 1977); Jela (F. Lhotka, Vrag na vasi, 1978); Dekle (B. Bartók, Čudežni mandarin), Féea Dragé (P. I. Čajkovski, Hrestač), Erate (U. Krek, Symphonia per archi – vse 1979); Rosalinda (J. Strauss – R. Hynd, istoim. balet, 1982); nastop v baletu Četrta simfonija (L. M. Škerjanc, 1983). – V Novem Sadu je bila Giselle (A. Ch. Adam, istoim. balet), Beli in Črni labod (Labodje jezero), Biljana (S. Hristić, Ohridska legenda). – Na Švedskem mdr. Medeja (balet na glasbo B. Bartóka), Julija (S. S. Prokofjev, Romeo in Julija), Pepelka (S. S. Prokofjev, istoim. balet), Julija (A. J. T. Rangström, Gospodična Julija), Bela košuta (K. Rüeagers, istoim. balet).

V-čeva je izrazita plesalka romant. stila in lir. karakterja, hkrati pa združuje odlično poznavanje in obvladovanje klas. baletne tehnike, občutek za prepletanje klas. in sod. plesnega izraza ter zrelo, celovito dojemanje in interpretiranje likov. Predstavlja vez med povojno in mlajšo generacijo slov. baletnih plesalcev. – Prim.: SGL; GLLjO 1972/3, 64, 67; Delo 1975, št. 136; Dnevnik 1975, št. 168; 1977, št. 25; 1980, št. 55 (povsod s sliko); Leksikon jsl muzike, Zgb 1984. – Intervju: ITD 1974, št. 46 (M. Košir; s slikami). Nbr.

Neubauer, Henrik: Vrhovec, Magda (1939–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi822689/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine