Vresk, Franc (1910–1943)

Vresk Franc, partiz. ime Gustl, narodni heroj, r. 7. maja 1910 v Trbovljah rudarju Martinu in Heleni r. Jurše, padel 8. jan. 1943 v poslednjem boju Pohorskega bataljona na Osankarici (skupaj z ženo Ano, partiz. ime Tončka). Pokopana sta s padlimi soborci na centralnem pokopališču v Gradcu, kamor so Nemci prepeljali njihova trupla 12. jan. 1943. V Trbovljah je končal osn. šolo, bil nekaj časa zidarski delavec, nato rudar. Pridružil se je revol. mladini, bil ob spopadu rudarjev z Orjuno zaprt (1924), pozneje se je udeležil stavk trbov. rudarjev, npr. jul. (gladovna) in avg. 1934. V KPS je bil sprejet 1937. Zaradi sodelovanja v revol. delav. gibanju je bil preganjan, ko pa se je dec. 1939 ponovno udeležil stavke trbov. rudarjev, se je moral tik pred napadom na Jslo umakniti v Lj.

Po okupaciji se je vrnil v Trbovlje in se jun. 1941 pridružil trbov. partiz. skupini, ki se je zadrževala blizu Sv. Katarine, na Gabrskem in pod Mrzlico. Jul. 1941 je odšel z njo k Vrhem (tedaj Sv. Lenart), avg. 1941 pa so se na pobočju Velike planine združili z zagorsko skupino v Revirsko četo. V. je sodeloval v napadu na orožn. postajo in rudniško stražo v Zagorju ter v spopadu z Nemci pri Vrheh, kjer je bila Revirska četa delno razbita (vse avg. 1941). Zatem je odšel s skupino revir. partizanov čez Savo na Dolenjsko, dec. 1941 pa prek Stiške čete v II. štajerski bataljon. V njem je bil jan. 1942 četni komandir, pozneje član intendantske ekipe. Na pohodu II. grupe odredov se je kot četni komisar v Jankovem (pozneje Kranjčevem) bataljonu (I. bat. savinj. odreda) odlikoval s pogumom, zlasti v bojih na Jelovici. Ko je bil Kranjčev bat. (od avg. 1942 I. bat. Pohor. odreda ali Pohor. bat.) po prihodu II. grupe odr. na Štajersko organiz. preurejen (sept. 1942), je bil V. imenovan za komandirja 3. čete, s katero je konec sept. 1942 odšel na Pohorje in se ponovno izkazal s požrtvovalnostjo, mdr. v Josipdolu (sept. 1942), ko je pod najhujšim ognjem rešil ranjenega komisarja D. Kvedra-Tomaža. Od okt. do dec. 1942 se je udeležil vseh bojev Pohor. bat., ob njeg. reorganizaciji (nov. 1942) bil imenovan za člana štaba bat. Sredi dec. 1942 je vodil partiz. skupino, ki je na Osankarici izbrala prostor za zimski tabor bataljona (V. mdr. vodil gradnjo posameznih zemljank in oblikovanje utrdbenega pasu). 8. jan. 1943 so jih napadli Nemci, V. je padel pri preboju skozi nem. obroč. – Za narodnega heroja je bil proglašen 1953.

Prim.: r. matice (matični urad Trbovlje); J. Mekinda, Pohod II. grupe odredov na Štajersko, 1959 (s sliko); L. Požun, Prispevki za zgod. delav. gibanja, 1961, 99–193 (s sliko); I. Ferlež, Druga grupa odredov in štajer. partizani 1941–2, 1972; F. Filipič, Pohorski bataljon, 1979 (s sliko); Narodni heroji Jsle, Bgd 1982 (s sliko). – Doprsni kip: S. Batič, 1965 (v Delav. domu v Trbovljah). Flč.