Slovenski biografski leksikon

Vramec Antun (Antol), začetnik kajkavske književnosti, r. 1538 v Ormožu ali okolici, u. v prvi pol. 1587 v Varaždinu. Študij teologije je začel 1558 na Dunaju (vpis v matrikah univerze 1558: Anthonius Wrametz, Fridauien. (sis) Styrus; avtograf v neki inkunabuli, danes v dominik. knjižnici na Dunaju: Stijria me genuit nutr(i)uit sacra Vienna Mortales docui sacra tenere iura, Antonius Vramez, 1559; reprod. Jembrih, 30 in 32), nadaljeval v Rimu (hkrati bil kaplan bratovščine sv. Jeronima) in 1567 dosegel doktorat iz teologije in filozofije. Poleti 1567 je prišel v Zgb verj. na vabilo škofa J. Draškovića, ki mu je kot najbolj izobraženemu sodelavcu poveril razne naloge. 1568 je postal kanonik (najmlajši v škofiji), se vključil v polit. in kult. življenje banske Hrv., zastopal zgb kapitelj v saboru, bil banov poslanec in komisar itd. 1569 je postal župnik na Griču v Zgbu, 1571 arhidiakon bekšinski in 1573 varaždinski, 1578 župnik v Brežicah, 1580 arhidiakon dubiški. 1582 so mu vzeli kanoniško čast in beneficije, verj. ker se ni hotel odreči svoji družini. Nato je bil župnik v Stenjevcu v Zgbu in po zaslugi zgb škofa P. Herešinca od 1584 do smrti v Varaždinu. Oženjen je bil z Lucijo (pozneje por. s štaj. plemičem Wolfgangom Tolingerjem) in imel z njo sina Mihaela, ki je dedoval po njem posest v Ormožu in Rigoncah pri Brežicah.

V kajkavsko književnost se je V. uvrstil z dvema knjigama; tiskal ju je J. Mandelc, prvo v Lj., drugo v Varaždinu. Kronika vezda znovich zpravliena Kratka Szlouenzkim iezikom, 1578, je prvo hrv. tiskano zgod. delo. Opisuje zgod. sveta od začetkov do sodobnosti, s poudarkom na Hrv. Posvetil jo je J. Draškoviću, hrv. redovom in stanovom. Ohranjena primerka (NUK ter Narodna i sveučilišna knj. v Zgbu) se v besedilu za leto 1235 nekoliko razlikujeta (gl. Jembrih, 93). Postilla na vsze leto …, 1586, je izšla v dveh delih (pridige za nedelje in za praznike). Posvetil jo je P. Herešincu. Obe knjigi slonita na tujih zgod. oz. cerkvenih predlogah. V. jih je vešče prelil v novo celoto, prežel s svojim humanističnim duhom, domoljubjem in stilom. V jeziku je razviden vpliv kajkavščine, štokavščine in govora V-čevega r. kraja z ene strani, z druge pa knjižne tradicije cerkvenoslovanskega jezika hrv. redakcije. – Prim.: A. Jembrih, Život i djelo A. Vramca, Čakovec 1981 (z izčrpno lit.); isti, NRazgl 1986, 177. Jembrih

Jembrih, Alojzije: Vramec, Anton (1538–1587). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi816701/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine