Slovenski biografski leksikon

Vovk Joža, pisatelj, r. 17. febr. 1911 na Češnjici pri Kropi kmetu Janezu in Luciji r. Šolar, u. 17. febr. 1957 na Zg. Jezerskem, pokopan na Ovsišah pri Podnartu. Gimn. je obiskoval 1923–31 v Šentvidu (prof. A. Breznik, J. Šolar, tudi lit. mentorja), bogoslovje študiral v Lj. od 1931, 1936 ord. Bil je kaplan na Dobrovi pri Lj. (1936–7) in v Kranju (1937–41), po izgnanstvu v Srbijo ob okupaciji 1941 med slov. izseljenci v Kragujevcu (1941–2), Bgdu (1942–5) in Zaječarju (maj–jun. 1945), ponovno v Kranju (1945–51), poslej župnik na Jezerskem in hkrati župni upravitelj v Kokri.

Poezijo je obj. v dij. rkp listu Domače vaje (1928–31), od 1931 največ v M in DS, med vojno v slov. verskem tisku v Srbiji (npr. v Cerkvenem zvonu, Kragujevac 1945) in v zbirki Izgnanci (Bgd 1945), po osvoboditvi največ v Novi poti (od 1951) in KMD. Izbor: Pesmi (1956, ocena P. G., Nova pot 1956, 306–8). Prevladujejo intimna razmišljanja v duhu poekspresion. katol. lirike (cikel Pota), socialni, narodnoosvobodilni in domoljubni motivi (razdelka Izgnanci in Molitev). Nekaj pesmi sta uglasbila F. Rapotec in M. Tomc.

Kot pripovednik je od 1932 pisal humoreske v razl. liste (Domoljub, Gorenjec, Naša moč, S, V), izbor v knjigi Zaplankarji (1941, samozal., ilustr. H. Smrekar); črtice, mdr. Jernej z Bogom (M 1934), Srečanja z nadčlovekom (Nova pot 1951), Begunec (ib. 1955), Čudni časi (ib. 1956, vse tri o doživetjih v izgnanstvu), Pesem se je vrnila (KMD 1949), Šopek nageljnov (KMD 1955, obe o vojnih dogodkih); večerniško povest Ranjena gruda (Nova pot 1952, samo uvodno poglavje; o fužinarstvu pod Jelovico). Za mladino je napisal zgodbo Grogec (S 1932, št. 173–283, ob nedeljah) in črtice Naš Buček (1943, 1972, 1979, spremna beseda J. Premrov). Proza je napisana v duhu Finžgarja in mohorsko-večerniške literature z motivi iz življenja malega kmečkega človeka in ljudskega pripovedovanja (legende, folklora, cerkveno leto, pravljice) ter ima družbeno ali vzgojno poanto.

Za gledališče Katol. prosvetnega doma v Kranju je v duhu ljudskega igranja, kakor ga je širil N. Kuret, prevedel iz nem. igri M. Salamon, Vrata (1934) in F. Herwig, Velikonočna igra (1935), za Prešernovo gled. v Kranju komediji L. F. de Vega, Prebrisana norica (upriz. 1948) in Ljubavni vozel (upriz. 1954), za Dramo SNG v Lj. pa Calderonovo Dama-škrat (upriz. 1949). Iz latinščine je prev. zbirko psalmov, slavospevov in cerkv. himen Cerkvena poezija (Clc. 1953, tudi ur.). (op. ur.: V resnici prevedel soimenjak Joža Vovk, r. 1909.) - Knjižna poročila in druge članke je obj. v Mladiki, Gorenjcu, Kranjskem zvonu in drugod.

Psevd.: Kropa, J. K., Pepe. - Prim.: r. in m. matice (ž. urad Podnart); Bibl JLZ; Moder, SLNP; MohBibl; Repertoar; SGL; Zssl VI–VII; KMD 1958, 149 (s sliko); J. Gregorič, Nova pot 1957, 175–8; Slov. književnost 1945–65, I–II (1967); F. Zadravec, Zgod. slov. slovstva, 1972, 6–7. - Slika: Naš Buček, 1979, 5. Smj.

Smolej, Viktor: Vovk, Joža (1911–1957). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi815000/#slovenski-biografski-leksikon (29. september 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine