Slovenski biografski leksikon

Voss Wilhelm, mikolog, na Dunaju r. 31. dec. 1849 solastniku knjigarne Adolfu in Nataliji r. Pfautsch ter u. 30. marca 1895. V r. kraju je obiskoval osn. šolo in realko (mat. 1867), 1867–71 študiral naravoslovje na TVŠ in hkrati obiskoval na univ. vaje iz biologije. 1871 je bil imenovan za asistenta na katedri za botaniko in zoologijo na dunajski politehniki, 1874 za prof. na realki v Lj., 1894 bil na lastno željo premeščen na dunaj. realko (IV. okraj). — Bil je član nem. Muzej. društva za Kranjsko, nem. planin. društva ter v njunem okviru večkrat predaval o glivah in mineralih.

Med bivanjem v Lj. je nadaljeval s florističnimi raziskovanji, ki jih je začel na Dunaju. Prepotoval je velik del nekdanje Kranjske in predele Julij. Alp (po njem so 1901 poimenovali planinsko kočo na Vršiču — Vossova koča, od 1919 Erjavčeva) ter zbiral glive tudi v Postojnski jami ter po rudniških rovih v Idriji in Zagorju. Za prirodopisni kabinet realke, ki se je ravno ob njegovem prihodu preselila v novo stavbo v Vegovi ul., je pripravil obsežno zbirko eksponatov, ki je slovela tudi prek kranjskih meja.

V razpravi J. A. Scopoli, Lebensbild eines österr. Naturforschers u. dessen Kenntnisse d. Pilze Krains (Vhdl. d. zool.-bot. Ges. in Wien, 1881) je obj. Scopolijevo mikološko gradivo iz knj. Flora carniolica in revidiral zastarelo nomenklaturo. Nato je Scopolija primerjal s svojimi izsledki in dognanja postopoma obj. pod naslovom Materialien zur Pilzkunde Krains (ib. 1878–87, neredno) in končno združil v monografijo Mycologia Carniolica, Ein Beitrag zur Pilzkunde des Alpenlandes (Berlin 1889–92); zajema 374 rodov gliv s 1649 vrstami in je še vedno edina publikacija, ki v celoti obravnava glive (razen Schizomycetes in Saccharomycetes) na ozemlju nekdanje Kranjske. V obsežni botan.-zgod. razpravi Versuch einer Geschichte d. Botanik in Krain (Jber. d. Stats-Oberrealschule in Lb., 1884 in 1885) je z mnogimi podrobnostmi prikazal delovanje domačih in tujih botanikov 18. in 19. stol. na Kranjskem. V Florenbilder aus den Umgebungen Laibachs (LZg 1889, neredno) prijetno opisuje zanimivejše kraje v lj. okolici in njihovo floro, predvsem markantnejše vrste cvetnic in praprotnic. 12 manjših prispevkov je obj. pod skupnim naslovom Mykologisches aus Krain (Österr, bot. Zft, Dunaj, 1884–94) ter več člankov v LSZg (1880–4) in Argo (1893). - Nekaj rastlinskih vrst je priobčil v eksikatnih zbirkah drugih, s katerimi je imel znanstvene stike, npr.: F. Thuemen, Mycotheca universalis (Bayreuth 1876–84), L. Rabenhorst, Fungi europaei et extraeuropaei exsiccati (Dresden 1882–90). Nekatere vrste gliv, ki jih je pri nas odkril in opisal kot nove, so mikologi poimenovali po njem, npr.: Polyporus vossii Kalchb., Puccinia vossii Koernicke, Pyrenopezziza vossii Rehm, Ramularia vossiana Thuemen, Sorosporium vossianum Thuemen. Nekaj vrst, ki jih je prvi našel, pa je označil z imeni znamenitih mikologov, npr.: Aecidium robičii, Ovularia robičiana, Puccinia thuemeniana, Ramularia scopolii, Scolicotrichium ungeri. V-ovo raziskovanje mikologije je za nas zelo pomembno. Sistematično je proučeval glive, najraje mikromicete, zlasti rje (Uredinales); pri določanju makromicetov mu je pomagal madžar. mikolog K. Kalchbrenner. Ob pregledovanju V-ovega herbarija in njegove monografije Mycologia Carniolica so mikologi pod vodstvom M. Tortić ob reviziji gliv iz skupine Polyporaceae identificirali 46 vrst (ki so tudi preparirane v eksikatnih zbirkah Prirod. muzeja Sje v Lj.) in med njimi ugotovili dve, ki doslej v naši državi še nista bili znani (Incrustoporia subincarnata /Peck/ Doman., Tyromyces gloeocystidiatus Kotl. et Pouz; gl. BiolV 1975, 59–73). V. je proučeval tudi floro Kranjske, zlasti markantnejše vrste praprotnic in cvetnic.

Napisal je več mineraloških prispevkov, mdr.: Die Rosenbacher Berge bei Laibach (LZg 1885, št. 90), Einiges über die geschichtliche Entwicklung und den gegenwärtigen Stand unserer Kenntnisse der Mineralien Krains (LSZg 1893, 2–7; LZg 1893, št. 18–9), Verzeichniss der Mineralien-Fundorte (LSZg 1916, 123–6). Zaradi izčrpnosti še danes pogosto uporabljajo delo Die Mineralien d. Herzogthums Krain (MMK 1893–4; knj. Lj. 1895). Podaja zelo popoln pregled vseh do tedaj znanih nahajališč mineralov, rud in premogov ter nekaterih kamnin Kranjske.

Prim.: LZ 1882, 305–9; izv. realke Lj., 1895, 76; J. Sima, LSZg 1895, 52–5; A. Zahlbruckner, Festschrift d. zool.-bot. Ges. in Wien, 1901, 165–6 (s sliko); L. HohenbüchelHeufler, Österr. bot. Zft, Dunaj, 1885, 1–8. Slika: J. J. Binder, Geschichte der k. k. Staats-Oberrealschule in Laibach, 1902, 71. Petkovšek + Duhovnik

Petkovšek, V., Duhovnik, J.: Voss, Wilhelm (1849–1895). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi812512/#slovenski-biografski-leksikon (19. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine