Vospernik, Reginald (1937–)

Vospernik Reginald, šolnik in kulturnopolit. delavec, r. 9. maja 1937 v Celovcu Barbari V., poročeni Mostetschnig, živi v Podravljah (Föderlach) na Kor. 1942–5 je bil z družino izseljen (Renitz pri Stettinu, nato Bavarska in Salzburška), 1943 obiskoval osn. šolo v Dorfgasteinu (1. razr.), nato do 1947 v Skočidolu (Gottestal), 1947–55 gimn. v Clcu. Štud. je 1955–61 slavistiko in germanistiko na univ. na Dunaju, 1961 bil prom. z dis. Paula von Preradović — Leben und Werk in postal prof. na Zvezni gimn. za Slovence v Clcu, od 1978 je njen ravnatelj. Je tudi lektor za sloven. na Pedagoški akademiji univerze v Clc.

Poleg šole se V. posveča delu v Nar. svetu kor. Slovencev (1962–8 tajnik, 1968–72 preds., 1972–6 podpreds.), v mednar. Federalist. uniji evropskih narodnostnih skupnosti (podpreds., 1982–6 preds.). 1965–70 in 1975–9 je bil član kolegija dež. šol. sveta na Kor., od 1975 je član komisije za odobritev šol. učbenikov pri Zveznem min. za pouk in umetnost na Dunaju (pri obeh od 1984 preds.), izpitne komisije za sloven. na univ. za izobraževalne vede v Clcu, izpitne komisije za osn., glavne, politeh. in posebne šole na Pedag. akad. prav tam. — Nastopa v slov. sporedu radia Clc, priložnostno predava o aktualnih polit. ali kult. vprašanjih kor. Slovencev v Sji, na Kor., Dunaju, v ZRN in Švici.

Piše o problematiki kor. Slovencev v slov. in nem. tisk, mdr. v liste: Die Furche (1967, št. 21: Symbiose in Klagenfurt), Klagenfurter (Kleine) Zg (1974, št. 107: Wichtiger Schritt zur ethn. Befriedigung …; 1976, št. 72: Den Dialog im Land immer wieder versuchen), Naš tednik (1974, št. 17: Zavestni Avstrijci — zavestni prijatelji Slov.), v knjige: Für den Religionsunterricht in d. Muttersprache (Clc 1966), Die oesterr. Nation — zwischen zwei Nationalismen (Dunaj 1967: Reichtum d. sprachlichen Vielfalt), Handbuch d. europ. Volksgruppen (Dunaj-Stuttgart 1970: Die Slowenen in Oesterreich), Der Anteil d. Bundeslander an d. Nationswerdung Oesterreichs (München-Dunaj 1971: D. Anteil d. Kärntner Slowenen am Prozess d. oesterr. Selbstfindung), Das gemeinsame Kärnten — Skupna Koroška, zv. 2 (Clc 1975: Gibt es die blaue carinthische Blume? …), Burgen-Regionen-Völker (Dunaj 1986: Beheimatet in zwei Kulturen-Chance oder Belastung). Obravnava tudi slov. kulturo, književnost in šolstvo. Obj. je npr. spremni besedi k pesniškima zbirkama Miško Maček (= Karel Smolle), Ujeti krik (Clc 1965) in Niko Darle (= Erik Prunč), Tihožitja (Clc 1965); članke v Die Furche (1966, št. 30: Aus Oesterreichs Süden, Gedanken zur slow. Dichtung in Kärnten seit 1945, slov. prevod v: Koroška in kor. Slovenci, 1971), Letnih poročilih Zvezne gimn. za Slovence v Clcu, mdr.: Ob 100-letnici Slomškove smrti (1961/2), Koroška pred 100 leti (1964/5), V. Oman… (1965/6), Slovenci na gimn. in na učiteljišču v Clcu od začetka do prve republike (1967/8), Slov. gimn. ter zgodov. in kult. zavest njenih dijakov (1979/80), Integrirana skupna šola in slov. nar. skupnost na Kor. (ib.), nekrolog J. Špicarju (ib. 1969/70). O tem dramatiku je obj. še razpravi v Die Brücke (Clc 1978, št. 7/8: J. Š. — pozabljen kor. sin?) in SR (1979: Kor. tematika v ustvarjanju J. Š-ja). — V reviji Die Brücke je pisal o Vzgojnih prizadevanjih v slov. nar. skupnosti z ozirom na sodobni delovni svet (1980, št. 11, in ponat. v: Volk u. Volkstum im Donauraum, Dunaj 1981). Članke in intervjuje je prinašalo slov. in nem. časopisje Naš tednik (1965—), Nedelja (1979—), Mladje, Kleine Zg (1977—), Volkszg, Kärntner Tageszg, Arbeiterzg, Profil in Dialogi. Od 1983 je urednik četrtletnega časopisa Celovški zvon. Za dvojezično antologijo Das slow. Wort in Kärnten — Slov. beseda na Kor. (Dunaj 1985, tudi sourednik) je mdr. sestavil biografije in bibl.

Prim.: osebni podatki; J. Šircelj, Koroška znamenja, 1970, 228–35 (s sliko); Letno poročilo Zvezne gimn…. 1977/8, 42–5 (s sliko); Kor. Slovenci v Avstriji …, 1984.— Slika: Jubilejni zbornik, 25 let Zvezne gimn … 1982, 67. N. Kt.