Slovenski biografski leksikon

Vojnomir (Wonomyrus Sclavus, ime v variantah: Uuonomiro, Uuonomyro), najverjetneje ok. 795 knez Slovencev v zgornjem Posavju (820: Carniolenses, qui circa Savum fluvium habitant; v pokrajini, ki je bila po 828 reorganizirana v mejno krajino, posredno omenjeno 838, z imenom Marchia iuxta Souwam pa neposredno 895). Edino sporočilo o njem je v Annales regni Francorum (k l. 796, sic), da se je kot pač Frankom podložen slovenski knez ob meji Furlanije udeležil vojske proti Obrom 795 pod poveljstvom furlanskega vojvode Erika, ki je prvič prodrla do glavnega obrskega ringa, ga osvojila in oplenila (Sed et Heinricus dux Foroiuliensis missis hominibus suis cum Wonomyro Sclavo in Pannonias hringum Avarorum … spoliavit; po več drugih sodobnih virih je vojsko brez dvoma vodil Erik sam; gl. F. Kos, Gradivo …, I, 1902, št. 293 in 326). Slov zgodovinarji (F. in M. Kos, B. Grafenauer) postavljajo V-a kot kneza v zgornje Posavje, ker je bil le ta del obrsko-slovanskega ozemlja podrejen Frankom že pred 795 iz Italije (v pohodu 791). Hrvaški zgodovinarji (F. Šišić, J. Šidak, zelo rezervirano N. Klaić) pa ga postavljajo kot prednika Ljudevita Posavskega v Slavonijo in gledajo v njem le frankovskega zaveznika; najobsežneje in zadnji je branil to stališče L. Margetić, vendar le s pomočjo vrste nevzdržnih hipotez.

Prim.: M. Kos, Zgod. Slov. od naselitve do 15. stol., 1955, 97 sl.; B. Grafenauer, Zgod. slov. naroda, I, 1964², 404 6; F. Šišić, Povijest Hrvata u vrijeme nar. vladara, Zgb 1925, 302 sl.; N. Klaić, Povijest Hrvata u ranom sred. vijeku, Zgb 1971, 168; J. Šidak, EJ VIII, Zgb 1971, 529; L. Margetić, K. Porfirogenet i vrijeme dolaska Hrvata, Zbornik Histor. zavoda JAZU 1977, 5–100, posebej 48–65. BGrf.

Grafenauer, Bogo: Vojnomir. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi806492/#slovenski-biografski-leksikon (24. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine