Slovenski biografski leksikon

Vode Angela, publicistka, polit. delavka in defektologinja, v Ljubljani r. 5. jan. 1892 železničarju Antonu in Franji r. Brun ter u. 5. maja 1985. V Lj. je obiskovala 1899–905 osn., 1905–8 meščan. šolo in 1908–11 učiteljišče. Nato je poučevala na enorazrednih osn. šolah v okolici Lj. (Notr. Gorice 1911–2, Ihan 1912, Ligojna 1912–3, Brezovica 1913–4 in Pirniče 1914–7), dokler ni bila zaradi protiavstrij. propagande odpuščena. 1917–9 je bila zaposlena v Jadranski banki (ekspozitura Kranj), potem v Samassovi tovarni v Lj. 1919–21 je delala izključno v politiki (tajništvo JSDS, po razcepu tajništvo Soc. stranke Sje), soorganizirala stavko uradništva in delavstva 1919, zlasti pa v ženskem gibanju. Zasebno je študirala zdravstveno pedagogiko (hospitirala v Pragi, Berlinu, na Dunaju) in 1921 opravila v Lj. special. izpit za pouk defektnih otrok in nato do jan. 1944 poučevala na posebni šoli za prizadete v Lj. Od febr. do sept. 1944 je bila v taborišču Ravensbrück, nato brez zaposlitve, po osvoboditvi spet delala na posebni šoli. Od maja 1947 do 1953 je prebila v zaporu (obsojena na 20 let ječe na Nagodetovem procesu, prim. SPor 1947, št. 175–89). Od 1958 je bila tajnica na obrtni šoli oblačilne stroke v Lj., 1960 upokojena.

1922–39 je bila članica KP (potem izključena), od 1926 tajnica društva Ženski pokret za Sjo (od 1927 predsednica). 1934 je postala članica Splošnega ženskega društva in Jsl ženske zveze, kjer je delovala v komisijah za delo in poklice ter za vzgojo in tisk. V Zvezi delavskih žena in deklet je (do razpusta nov. 1935) skrbela za povezavo z drugimi žen. društvi, za skupne nastope ob zborovanjih za žen. volil. pravico, v akciji za novo bolnico idr. 1939 je organizirala Narodno-obrambni svet, v katerega so se vključila štev. društva (razen krščan. žen. društev), sestavila akcijski program, ki je zajel vsa področja javne dejavnosti - tisk, vzgojo po šolah, predavanja, društveno in organiz. delovanje itd. V Učiteljski organiz. je bila članica odseka za izvenšolsko delo in odseka učiteljic.

Društvu učiteljic je bila preds. do razpusta 1931, ko se je društvo reorganiziralo v zadrugo Dom učiteljic, kjer je bila vključena v odbor kot agitator za dom učiteljic. 1941 je bila članica Vrhovnega plenuma OF. - Med 1927–41 je imela štev. predavanja po radiu, v društvih, na tečajih in zborovanjih po Sji, pa tudi v Bgdu, Zgbu, Banja Luki idr., o položaju žensk v raznih državah, žen. gibanju po svetu, nesmiselnosti celibata, spolni vzgoji žen. mladine, vrednotenju dela in več predavanj s področja zdravstvene pedagogike: o vzgoji duševno zaostalih otrok, metodiki pouka na pomožni šoli ipd. Sodelovala je tudi na tečajih za polit. vzgojo žensk, ki so jih občasno prirejali Ženski pokret, Zveza kmečkih fantov in deklet idr.

Napisala je knjige: Žena v današnji družbi, 1934 (ocene mdr.: P. Mrak, ŽS 1934, 281–3; Š. Brezar, Ženski list 1934, št. 12; E. Vranc, P 1934/5, 127–8); Žena i fašizam, Bgd 1937; Spol in usoda I, 1938 (ocene: A. B. (= V. Tomšič), ŽS 1938, 45–8; K. Lukič, UT 1938, št. 31); Spol in usoda II, 1939 (ocene: Z. Pirnat, Sd 1939, 102–3; Sperans (= E. Kardelj), ib., 163–4; P. Mrak, ŽS 1939, 69–71; N. Korene–Novak, ŽS 1940, 110–2; DRAB (= A. Brecelj), Č 1938/9, 172–3; A. S., P 1938/9, 175). - Številne članke in kritike je obj. zlasti v ŽS od 1929, mdr.: O celibatu učiteljic in uradnic (1930), Privatne nameščenke drugod in pri nas (1930), Poklic in materinstvo (1932), Žena v poklicu (1932), Pomen ženine samostojnosti (1934), K redukcijam žen v drž. službi (1934), Nezakonska mati in njen otrok (1936), Kako živi naša kmečka žena (1939). V ponedelj. izd. J je imela stalno rubriko Žena v sodobnem svetu 1931–8, npr.: Za izobrazbo kmetske žene (1931, št. 44a), Žena in udejstvovanje v duhovnih poklicih (1931, št. 101a), Ženski poklic v teoriji in praksi (1931, št. 135a), Žena kot državljanka (1931, št. 199a), Brezposelnost in žensko delo (1932, št. 50a), Kaj hoče žensko gibanje (1932, št. 248a), Zakaj je žensko delo slabše plačano kakor moško? (1932, št. 288a), Ženina vloga v današnji družini (1933, št. 89a), Fašizem in žena (1933, št. 224a), Vpliv brezposelnosti na družinsko življenje (1933, št. 277a), Odpuščanje žen iz služb v Nemčiji (1934, št. 196a), O reorganizaciji žen. šolanja (1934, št. 277a), Učiteljica bodi središče pošolske izobrazbe kmečke žene (1936, št. 9a). Pisala je še v Književnost (Žensko vprašanje, 1932/3), Ženo in dom, Ženski list, P, Gospodinjo, Ženo danas (Bgd), Kol Cankarjeve družbe (Žena in fašizem, 1936; Današnje naloge delovne žene, 1938), Pregled (Sarajevo: Slovenačka žena kao društveni radnik, 1939), Naš rod (1939/40), Svobodo (Žensko delo in gospodar. kriza, 1935), Vzajemno svobodo (Misli ob materinskem dnevu, 1936), Prosveto (Chicago), Njivo (Buenos Aires), UT, Obzornik (1956–8), Mladi svet (1956–8), Pionirja (1957/8), Cicibana (1956/7), SodP (Pedag. problemi v svetu, 1955), Specijalno školo (Bgd: Metod. prispevki o pouku defektnih, 1956) idr. - Prevedla je knjigi S. Zweig, Včerajšnji svet (1958) in A. Londres, Dante ni videl ničesar (1960) ter veliko krajših besedil iz angl., nem. in franc., ki so bila obj. zlasti v Obzorniku (1960–78).

V-ova sodi med pomembne borke za enakopravnost žensk. Opirajoč se na resnične razmere v takratni Sji in Jsli, upoštevajoč spoznanja klasikov marksizma o žen. vprašanju in ob poznavanju položaja žensk v različnih deželah je opozarjala na protislovja kapital. družbe, znotraj katere (po njenem mnenju) ni bilo mogoče humano razrešiti tega vprašanja. Dosledno je poudarjala potrebo po ekonom. samostojnosti žensk kot osnovi za celovit enakopraven položaj v družini in družbi, odločno nasprotovala reševanju brezposelnosti na račun žensk, razkrivala dvojno moralo zagovornikov »naravne vloge žensk«, se zavzemala za to, da bi matere svobodno odločale o rojstvu otrok, za popolno izenačitev zakonskih in nezakonskih otrok, za odpravo družbenih vzrokov prostitucije in si prizadevala, da bi se ženske vključile v javno življenje in se borile proti ponižujočemu in brezpravnemu položaju. Organizirani boj žensk je razumela kot predhodni, kajti za celovito odpravljanje podrejenega položaja žensk je - po njenem prepričanju - nujen skupen boj moških in žensk za enakopravnost vseh ljudi in proti izkoriščanju. Glede na ta spoznanja je razkrivala tudi omejenost meščan. feminist. gibanja in posebno podrejen položaj žensk v fašizmu. Kot članica KPJ je prek legalnih žen. organizacij pomembno prispevala k polit. mobilizaciji žensk v Sloveniji in tako k množičnemu vključevanju žensk v OF in revol. NOB.

Psevd.: A. M., A. V. — Prim.: osebni podatki (z bibl); osebni spomini (IZDG); ŽS 1931, 47 (s sliko); 1939, 70 (s sliko); S 1939, št. 123; 1940, št. 34; Mladina 1986, št. 19; NŽ 1986, št. 6. Jogan

Jogan, Matilda: Vode, Angela (1892–1985). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi795438/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine