Slovenski biografski leksikon

Vizovišek Ivan, kemik, r. 25. jan. 1918 v Žalcu trgovcu Ivanu in Mariji r. Tratnik, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Žalcu 1924–9, real. gimn. v Celju 1929–37. Po maturi se je 1937 vpisal na fak. za kemijo TVŠ v Brnu, kjer je absolviral 5 semestrov, študij nadaljeval v Gradcu in tu 1944 diplomiral. Zaposlil se je 1945 kot šef laboratorija tovarne usnja v Šoštanju, 1947 bil imenovan za tehničnega vodjo tovarne usnja v Slov. Konjicah, 1948 organiziral sred. tehn. usnjar. šolo v Domžalah, bil njen direktor in hkrati predaval več predmetov (mdr. usnjar. kemijo, analit. kemijo). 1951 je bil imenovan za docenta na odd. za kemijo tehn. fak. v Lj., 1957 izvoljen za izred., 1963 pa za red. prof. za tehnologijo makromolekularnih snovi na fak. za naravoslovje in tehnologijo v Lj. 1962/3 in 1964/5 je bil predstojnik odd. za kemijo, 1974–6 preds. univerz. komisije za študij tujih državljanov. Strok. je vodil odd. za kemijo in tehnologijo polimerov na Kemij. inšt. B. Kidrič v Lj. 1976 je bil izvoljen za red. člana znanstv. sveta za nafto — sekcija za petrokemijo pri JAZU. — Je član mnogih strok. društev in komisij, npr.: od 1953 preds. Društva usnjarjev, čevljarjev in tanincev LRS, od 1956 pa Zveze društev usnjarjev, čevljarjev in tanincev FLRJ, preds. sekcije za polimere pri Slov. kemij. društvu, tu tudi član komisije za znanstv. raziskovalno delo in terminol. komisije, član štev. odborov, tudi mednar., za organizacijo strokov. posvetovanj zlasti o staranju polimerov, često tudi njihov predsednik. Po 1950 se je strok. izpopolnjeval v ustreznih znanstvenih institucijah Zah. Evrope.

Znanstv. raziskovalno delo zajema problematiko pripravljanja polikondenzatov, polimerizatov in poliadicijskih produktov in derivatov ter njihovo uporabo. Prispeval je kemijsko tehnološko dokumentacijo za večino investicijskih programov in za glavne projekte s področja priprave in predelave umetnih snovi. Raziskuje procese sintez, predelave, uporabe in fiz.-kem. opredeljevanja polimerov, fenolformaldehidnih, karbamidnih, melaminskih, poliestrskih, epoksidnih smol, polivinilacetata in kopolimerov poliakrilatov, homo- in kopolimerov stirena, poliolefinov, polikarbonatov, polivinilalkohola, naravnega in umetnih kavčukov, gumenih izdelkov, poliuretanov, premaznih sredstev in sistemov itd. Uvedel je proizvodnjo izbranih vrst poliestrskih smol (alkidnih, nenasičenih), homo- in kopolimerov vinilacetata 3000 ton na leto. Pri raziskovalnem delu je sodeloval z Inšt. za kemijo univ. (kasneje fak. za naravosl. in tehnol.), Kemij. inšt. B. Kidrič in zavodom za kemij. tehnološke raziskave pri fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Je soavtor štev. obsežnih poročil za Sklad B. Kidriča in mnogih ekspertiz.

V. se je udeležil več kongresov, velikokrat z referati, ki jih je pripravil sam ali s sodelavci (izšli v kongres. publikacijah): svet. kongresa za usnjarsko kemijo, Rim 1957, 2. jsl simpozija o površinsko aktivnih snoveh, Bled 1969 (Tenzidi kot pomožno sredstvo pri polimerizaciji v emulziji), jsl posvetovanja o degradaciji in stabilizaciji polimerov, Stubiške Toplice 1974 (Biodegradacija polimerov, Vpliv temperature na termično stabilnost fenolformaldehidnih smol, Staranje sečninskih lepil in vezivne trdnosti spojev, Stabilnost akrilnih polimerov v odvisnosti od časa formiranja filmov, Spremembe mehanskih lastnosti spojev, gradbeni materiali — ekspandirani polimeri), 5. jsl simpozija o kemiji in tehnologiji makromolekul, Skopje 1976 (Polimerizacija vinilacetata sa diacetoksidifenilazoetanom, Absorpcija vode i elucija polimernih filmova od fizikalnih i polimerizacionih parametra, Ovisnost gustoče umreženosti od uvjeta terpolimerizacije, Korelacija izmedu molekularne težine i veličine čestita polimernih disperzija), posvetovanja odpadki-surovine 76, Lj. 1976 (Problematika recikliranja poliuretanov, Stanje odpadnih polimernih materialov v SRS), 4. jsl simpozijuma za površinsko aktivne substancije, Zgb 1977 (Tenzidi pri proizvodnji in predelavi polimerov), 26. Intern. symposium on macromolecules, Mainz 1979 (Correlation between particle size, heat of polymerisation, conversion and copolymer structure), simpozija o disperznim sustavima, Dubrovnik 1979 (Uticaj tenzida na karakteristike akrilnih disperzija), Prague microsymposium on macromolecules 20, Praga 1979 (The influence of ZnCl2 on the bulk polymerisation of methyl-metha-crylate and methyl-2 chloroacrylate studied by differential scanning calorimetry).

Napisal je štev. razprave, mnoge s sodelavci, mdr.: Sladkani kostanjev ekstrakt (Koža i obuča, Zgb, 1955), Nekatere značilnosti disperzijskih akrilatov (Kemija u industriji, Zgb, 1973), Study of the isothermal bulk polimerisation of methyl methacrylate by differential scanning calorimetry (Die makromolekulare Chemie, Basel-HeidelbergMainz, 1974), Study of the isothermal bulk polymerisation of vinyl acetate by differential scanning calorimetry (ib.), Determination of kinetic parameters for the reaction between phenol and formaldehid by differential scanning calorimetry (European polymer journal, Oxford, 1974), Water apsorption by polymeric films (Journal of the oil and colour chemists' association, London, 1974), Vpliv akrilove kisline na lastnosti akrilnih disperzij (Kemija u industriji, Zgb, 1974), Application of gelpermeation cromatography for characterisation of acrylamide interpolymers (Vestnik SKD 1974), Determination of kinetic parameters of thermal decomposition of polymerisation inhibitors by differential calorimetry (Die angewandte makromolekulare Chemie, Basel, 1975), Study of curing of epoxy resins by acid anhydrides using differential scanning calorimetry (ib.), Polimeri kot sekundarne surovine v Sloveniji (Nova proizvodnja 1976), Study of the isothermal bulk polymerisation of disllyl fumarte and related compounds by differential scanning calorimetry (Die makromolekulare Chemie, Basel-Heidelberg-Mainz, 1977), Polymerisation of vinyl acetate with 1,1' -diacetoxy — 1,1' diphenylazoethane (ib.), Korelacija izmedu eluiranja vodotopivih materija i absorpcije vode kod filmova disperzijskih polimera (Hemijska industrija, Bgd, 1979), Proučavanje reakcije izmedu furfurala i fenola u alkalnom mediju (Glasnik hemijskog društva, Bgd, 1979). Napisal je knjigi: Uporaba odpadkov surovih kož in usnja za izdelovanje aminokislin, … za usnjarsko in tekstilno industrijo, 1965; Uporaba umetnih snovi v gradbeništvu, 1979.

Izvedena dela: Encimatski preparat na bazi pankreasa za čimžanje golic (1950), Kazeinske kritne barve za usnje (1950), Fenolformaldehidne smole za hladno utrjevanje (1953), Tetrametilolmetan kot nadomestek za glicerol pri pripravljanju alkidnih smol (1953), Kemična obdelava kostanjevega ekstrakta, tako da rezultira Quebrachovemu podoben ekstrakt (1954), Umetno strojilno sredstvo nadomestnega tipa, ki daje belo usnje (1954), Proizvodnja melamina in metilolmelaminov za pripravo mas za stiskanje, apretiranje lakov in strojilnih sredstev (1953–5), Proizvodnja polivinilalkohola (1964), Uporaba odpadkov od surovih kož in usnja (1965), Razvojne možnosti kemije poliestrov (1965, skupaj s F. Rovanom in T. Pehani), Sinteza alkidnih smol (1965, z istima), Epoksi smole in epoksidirani produkti (1965), Poli-karbonati, poliestri ogljikove kisline (1965, s F. Jagodicem in T. Pehani), Industrijski procesi za sintezo melaminskih smol (1966, s S. Remžgarjem in T. Pehani).

Prim.: person. mapa (fak. za naravosl. in tehnologijo Lj.); ULj, II, III/1; Objave Univ. v Lj. 1958, št. 10, 56–7; 1964, št. 36, 81–6; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970. *

Uredništvo: Vizovišek, Ivan (1918–1989). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi794350/#slovenski-biografski-leksikon (24. oktober 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine