Slovenski biografski leksikon

Virk Jožef, pesnik, r. 15. marca 1810 na Podrečju (pri Domžalah) tesarju Jakobu in Mariji r. Cotman (p. d. pri Pogorelčevih), u. 4. jan. 1880 v Ločah pri Poljčanah. Po osn. šolanju v Dobu je obiskoval gimn. 1824–9 v Lj., kot lavant. štipendist 1832–4 bogoslovje na lj. liceju in 1834–6 v Clcu, 1836 ord. Bil je kaplan v Grebinju in Doberli vasi na Kor. do 1838, nato v Vuzenici do 1839, Grižah, Gornjem Gradu, na Sp. Polskavi, Črešnjevcu in v Olimju do 1850. Župnikoval je 1850–61 v Kalobju in od 1861 do smrti v Ločah. Na V-ovo nadarjenost sta odločilno vplivala M. Čop, ki ga je učil v 5. in 6. razr., in A. M. Slomšek v clc bogoslovju kot spiritual oz. pozneje predstojnik v Vuzenici.

V. je bil plodovit pisec posvetnih, nabožnih in prigodnih pesmi. Med posvetnimi so značilne rodoljubne, ki govore o ljubezni in zvestobi do dom. zemlje, o njeni nekdanji slavi, kličoč na delo za blagor domovine; ostale zajemajo snov iz vsakdanjega življenja ali opisujejo naravo, letne čase, a tudi reči kot uro, orgle, zvonove, vrt, šolo itd. Po številu je največ nabožnih, med njimi Marijinih, od teh nekatere še danes pojo (Veš, o Marija, moje veselje). Kot Slomškov učenec je večino pesmi obj. v Drobt. (1846–69) in ZD (1852–80), prinašale pa so jih tudi N, Slov. novine, SG, Vodnikov spomenik, SV, KMD (1863–6, 1869), B (1869–71). Marsikatera je skoraj ponarodela, npr. Slovensko dekle (N 1849, 139), Slava Slovencem (Drobt. 1849, 198–9) Slovenci smo (N 1849, 113), Vrli Slovenec (B 1871, 140), Sreče dom (N 1852, 65). Zelo velika pesmi je ostalo v rkp (1879 jih je imel ok. 4000 v 23 zv.). Mnoge so uglasbili, mdr. G. Ipavec (Slov. dekle), D. Fajgelj, A. Förster, A. Hajdrih, S. Premrl, G. Rihar (Slava Slovencem), posebno Marijinih. Posam. pesmi so prinesle tedanje pesmarice in čitanke npr. Slomškovo Malo berilo… (1853) in Šola vesela lepega petja (1853); Šestdeset pesmi z napevi… (1854) L. Cveka itd. — Poskušal se je tudi v prevajanju (N 1849, 175; ZD 1865, 158), obj. nekaj proze (Drobt. 1856, 217; Slov. koledar 1858, 245; S 1874, št. 53–7; 1878, št. 72–4; SGp 1877, 106–7; ZD 1879, 393) in se zanimal za pouk v šoli (N 1849, 167, 175, 179).

V. ne sodi med velike pesnike, a med boljše Slomškovega kroga (J. Hašnik, A. Oliban, V. Orožen). Njegove pesmi so preproste, ljudsko ubrane v lepem jeziku, dobro rimane, da se takorekoč same pojo; zato so se tako prikupile ljudstvu. — Psevd.: J. V., Ločki. — Prim.: Pajkovo gradivo; AZN I, 46–7; Bibl JLZ; Glaser III; Grafenauer II, 204; isti, Kratka … 169; Marn XXV, 41–5; MohBibl; Slodnjak, (Pregled) 141, 142; Zssl II; N 1880, 11–2; S 1880, št. 6; SN 1880, št. 6; ZD 1880, 37, 93–5, 124; F. Levec, LZ 1882, 13–8; F. Rakuša, Slov. petje v preteklih dobah, 1890, 49; A. Vakaj, KMD 1892, 53–6 (s sliko); A. Funtek, LZ 1922, 708–9; J. Moder, Iz zdravih korenin … 1952, 106, 203, 233–4 (s sliko). Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Virk, Jožef (1810–1880). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi792575/#slovenski-biografski-leksikon (24. marec 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine