Slovenski biografski leksikon

Vidmar Tone, partiz. ime Luka Suhadolc, narodni heroj, r. 3. jan. 1917 na Verdu pri Vrhniki čevljarju Jožetu in Mariji r. Železnik, živi v Rog. Slatini. Po končani osn. šoli je bil gozdarski delavec na Verdu, nato je služil pri razl. gospodarjih v Podkorenu (1936), Ratečah pri Kranj. Gori in drugod. Nov. 1937 je poskusil priti v Španijo, da bi se pridružil borcem mednar. brigad, a so ga Italijani zadržali, zaprli, po 15-ih dneh pa predali Avstrijcem, ki so ga nato izročili jsl oblastem. 1938–40 je služil voj. rok v Gerovem. Ko se je 1940 vrnil na Verd, bi moral na vojaške vaje, ker pa se je na Vrhniki spopadel z nekim jsl častnikom, je bil najprej priprt v Lj., nato pa zaprt v Zgbu, od koder je apr. 1941 pobegnil.

Takoj se je vključil v narodnoosvob. gibanje in 10. avg. 1941 odšel v partizane. Do 15. jan. 1942 je bil mitraljezec v Borovn. četi, nato mitraljezec, desetar, vodnik ali komandir čete v Šercerjevem bataljonu. 27. apr. 1942 je postal komandant I. (Šercerjevega) bat. Notranj. odreda, 12. jul. 1942 IV. bat. Krimskega odreda, 6. okt. 1942 I. bat. Šercerjeve brigade, 16. maja 1943 pa namestnik brig. komandanta. Po kapitulaciji It. ga je glavni štab NOV in POS 17. sept. 1943 imenoval za komandanta nove Snežniške ali Brkinske brigade; mesec dni je bil na tem položaju, nato so brigado, ki je imela med nem. ofenzivo v Brkinih precej mrtvih in še več pogrešanih, 17. okt. 1943 ukinili, V-ja pa postavili za operativ. oficirja XIV. divizije. Ko je div. bila hude boje z obkoljeno nem. in domobr. posadko v kočev. gradu in ko je padel komandant div. M. Bračič, je V. postal namestnik komandanta XIV. div., s katero se je jan. in febr. 1944 udeležil znanega pohoda na Štaj. Ker je v štev. bojih pokazal veliko osebnega junaštva, ga je glavni štab NOV in POS 27. apr. 1944 imenoval za komandanta te divizije. Vodil jo je v veliki akciji na velenj. premogovnik ter skozi nem. ofenzivo od maja 1944, v kateri je bil 3. jun. ranjen. Do avg. 1944 se je zdravil, nato poveljeval XVIII. div. na Dolenj. od 8. okt, 1944 do konca jan. 1945. Od 22. febr. do 12. marca 1945 je bil namestnik komandanta baze glavnega štaba NOV in POS v Dalmaciji, od srede marca do srede aprila 1945 na razpoloženju v gener. štabu JA in nato do 1. jun. 1945 na voj. tečaju v SZ. Po vrnitvi je ostal v JA, dosegel čin polkovnika, 1955 invalid. upokojen. 1956–9 je bil tehn. sekretar GO Zveze združenj rezervnih oficirjev SRS. — V. ima spomenico 1941 in več visokih odlikovanj, za nar. heroja je bil proglašen 9. maja 1945. — Prim.: biogr. gradivo (arhiv CK ZKS Lj.); V-jev dnevnik (arhiv IZDG Lj.); Zbornik dokumentov in podatkov o NOB jsl narodov, VI, knj. 2 (1953)–13 (1969); Delo 1975, št. 4; 1977, št. 1; Dnevnik 1975, št. 5; Narodni heroji Jsle II, Bgd 1975, 292–3 (s sliko); Večer 1981, št. 265 (s sliko). T. F.

Ferenc, Tone: Vidmar, Tone (1917–1999). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi786361/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine