Verstovšek, Karel (1871–1923)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 44, 21. 10. 1928

Slovenski biografski leksikon

Verstovšek Karel, politik, r. 26. jul. 1871 v Velenju usnjarju in županu velenj. občine Mihaelu ter Luciji r. Zupan, u. 27. marca 1923 v Mariboru. Po osn. šoli v Velenju je 1885–93 obiskoval gimn. v Celju, 1893–7 študiral klas. filologijo v Gradcu, kjer je 1903 doktoriral z dis. Quellenstudien über die in Plutarchs Schrift »De genio Socratis« und in den Dissert. des Maximus τί τό δαιμόνιον Σωχράτους und ἔτι περὶ τοῦ Σωχράτος δαιμονίου vorhandenen Ansicht über das Dämonium des Sokrates und Damonen überhaupt (prim. Dissertationen-Verzeichnis der Universität Graz 1872–1963, Graz 1964, 184). 1897 je bil suplent na gimn. v Celju, 1898–911 in 1921 do smrti prof. na klas. gimn. v Mrbu, vmes je bil poklicni politik: dež. in drž. poslanec, 1918 predsednik Nar. sveta v Mrbu, 31. okt. 1918 —5. nov. 1921 poverjenik za uk in bogočastje nar. vlade v Lj. — Bil je član štev. društev in organizacij, npr. akad. društva Triglav v Gradcu (kot študent), predsednik nadzornega odbora Zadružne gospod. banke ter Spodnještaj. hranilnice in posojilnice v Mrbu, častni član 10 štaj. občin, mdr. mrb in velenjske.

Objavil je več političnozgod. člankov. O narodnostnem boju Slovencev je kmalu po končanem študiju pisal v graška lista Südsteirische Post in Südsteirische Presse. Polit. zgod. štajerske je obravnaval v daljših spisih, ki so nastali na osnovi njeg. predavanj v mrb Zgod. društvu 1905–6, npr. Celjski grofje in jsl ozemlje (INK 1906), Maribor in Slovenstvo (SGp 1907, št. 30–3), Dr. Matija Prelog (DS 1907) in predavanje občin. predsednikom v Mrbu: Občine in narodnoobrambno delo (S 1910, št. 69). Govor v dunaj. parlamentu 7. dec. 1911 o sodnijskih razmerah na spod. štaj. je izšel i. l. tudi v knj.: Hochenburgerjev sistem. O grški literaturi je napisal razpravo Simonidovi jambi O ženskah (Letno poročilo drž. gimn. v Mrbu, 1905, 33–5; ocene: LZ 1905, 628–30; Sn 1904/5, 380; A. Sovrè, Starogrška lirika, 1964, 276–7). Ocenil je razpravo M. Doblingerja Hieronymus Megisers Leben und Werke (ČZN 1905), pisal o šolstvu, npr. Preustroj šolstva v Sji (S 1921, št. 7–10). V rkp je ohranjena V-ova bibl. domoznanskih člankov s področja Mrba (hrani Univ. knjižnica Mrb).

Kot politik je bil ves čas v klerikalni stranki. Njen zaupnik je postal 1901 v Mrbu; od 1906 zelo aktiven pri ustan. Kmečke zveze (ustan. 21. jan. 1907). Bil je izvoljen za poslanca v štaj. dež. zbor (1909 v kmečki kuriji sodnih okrajev Šoštanj, Slovenj Gradec in Marenberg, zdaj Radlje), v drž. zbor (1910 na nadomestnih volitvah po smrti V. Ježovnika; na rednih volitvah 1911 mandat obdržal) in v štaj. dež. odbor (1913, po smrti F. Robiča). Na zač. 1. svet. vojne je ostro nasprotoval preganjanju zavednih Slov. na Štajerskem. Udeležil se je več tehtnih sestankov Jugosl. kluba, npr. 28. nov. 1915 s skupino pravaških pristašev M. Starčevića v Zgbu (skupaj z A. Korošcem), 28. nov. 1916 v Gradcu (izrazili nezadovoljstvo z vodenjem kler. stranke I. Šušteršiča; zahtevali naslonitev na Čehe in zedinjenje jsl narodov) in maja 1917 na Dunaju (na 2. zasedanju 30. maja V. predlagal odbor, ki je sestavil majniško deklaracijo). V Nar. svetu je podpiral akcije R. Maistra in ga 1. nov. 1918 imenoval za generala. Kot predsednik Nar. sveta za štajersko je dosegel imenovanje slov. okrajnih glavarjev in županov, kot poverjenik za uk in bogočastje pa je pomagal pri reorganizaciji šolstva v nar. duhu, pri ustanavljanju novih šol (zlasti strokovnih; že pred 1918 pomagal Dijaškemu domu in Dij. kuhinji v Mrbu; 30. sept. 1919 ustan. gimn. v Murski Soboti) in še posebej slov. univ. v Lj. (1919 odpotoval v Bgd in izposloval pri ministrstvu milijon kron, ki so bile temeljna mater. osnova slov. univ., zato imenovan »polit. oče lj. univ.«).

Njegov sin Ciril (v Mrbu r. 5. jul. 1911 in u. 10. jun. 1975) je bil pravnik. Služboval je po 1945 pretežno v upravi občin. skupščine Mrb, sicer pa posvečal ves prosti čas razvoju planinstva; bil je organizator, dolgoletni tajnik in odbornik Planin. društva Mrb, 1949–50 in 1968–72 njegov preds. (gl. Večer 1975, št. 135 s sliko; PV 1975, 552 s sliko).

Prim.: r. matice (mat. urad Velenje); izv. gimn. Celje in Mrb; Marburger Zg 1911, št. 147; 1912, št. 38; F. Lukman, čas 370–2, Nar. gospodar št. 4, S št. 70, SN št. 73, G. Kušej, SP 159, I. Vesenjak, Straža št. 35 (vse 1923); UT 1926/7, št. 39; A. Hren, Deset let drž. slov. osn. in meščan. šole, 1929, 55–9; P. Strmšek, Maribor za svoje dijaštvo, 1929, 16–7 (s sliko); Vodnik po Mariboru, 1932, 66; V. Melik, Volitve na Slovenskem 1861–918, 1965, 389, 398; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice, I, 1971, 284; II, 1974, 206, 215 312; J. Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo, 1971; L. Udè, Boj za severno slov. mejo, 1977, 40–2; M. Zečević, SLS in jsl zedinjenje 1917–1921, 1977; Katalog rkp. Univ. knjižn. Mrb, 1978. —Slika: Zgod. slov. univ. v Lj., 1929, 182. Rozman

Rozman, Franc: Verstovšek, Karel (1871–1923). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi776856/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine