Slovenski biografski leksikon

Janez Krstnik ml., deželni fizik, v Lj. r. 5. avg. 1633 županu Janezu Krst. in Mariji pl. Strobl ter u. 10. mar. 1675. Študiral je medicino na Dunaju, nato še v Bologni (potrdilo univerze 23. apr. 1662), potem postal dež. fizik v Lj. z 200 gld letne plače. Znan je njegov spis (najbrž inavg. dis.) o porodih Disputatio medica de partibus … (Dunaj 1660; hrani OeNB). Pohlin omenja še razpravo Disputatio de natura et usu acidularum (Dunaj 1661?), ki je morda povezana s kasnejšim delom dunajskega klinika P. Sorbaita Praxis medica … (1680), v katerem je opisano uspešno zdravljenje grofa Zrinjskega z vodo Rog. Slatine. Ali se Pohlin moti, ali pa res obstajata 2 V-čevi razpravi. Če druga v resnici omenja rogaško kislico, bi bil to prvi domači spis o njej; že prej sta jo bežno obravnavala alkimist L. Thurneysser (1572) in zdravnik J. Th. Tabernaemontanus-Schenkenberg (1584; prim. A. Režek, Iz prošlosti vrela miner. voda Rog. Slatina, 1937, 20–3). — 24. apr. 1675 je bil sestavljen obsežen popis V-čeve zapuščine Inventarium … (DAS, zapuščinski inventarji LIV, 1–50), ki vsebuje sezname nepremičnin, dragocenosti, uradne listine (tičejo se pokojnika in vse rodbine), popis knjižnice strica Davida (gl. članek), slik, oblačil in raznovrstne opreme. Inventarium je važno gradivo o Verbcih, a tudi za gospodarsko, pravno in kulturno zgod. dobe, posebej lj. meščanstva v času reformacije in protireformacije. Mdr. izkazuje, da so se Verbci močno ukvarjali s finančnimi posli (posojali tudi odličnikom), preprodajami, tožbami itd. — Prim.: Schiviz, Krain 3; M. D. Grmek, Starine (Zgb) 1951, knj. 43, 102; isti, ZstV 1958, 480; A. Režek, Rog. Slatina na starih slikah … 1964, 23; R. Leskovar, Zbornik referatov na 17. sestanku znanstv. društva za zgod. zdrav. kulture Jsle, 1967, 152–164; P. Simoniti, Sloveniae scriptores Latini … 1972; P. Radics, Mineralbad Töplitz in Unterkrain … Dunaj 1878.

Z lj. Verbci so bili verjetno v rodu, dasi jih zapuščinski inventar Janeza Krstnika ml. ne omenja, trije Verbci predikanti: Luka, deloval v Dobrepolju, njegov brat Blaž, deloval v Cerknici, oba v drugi pol. 16. stol., in Mihael (mogoče sin Luke), deloval v Dolenjskih Toplicah (tedaj Toplice pri Rožeku, imenovane po bližnjem gradu Rožek); ko so ga 1609 izgnali, se je zatekel na grad Ozalj (?) h grofom Zrinjskim, a se skrivaj vračal na Dolenjsko obiskovat preostale protestante, npr. 1609 na grad Zapuže pri Mirni. — Jurij (Georgius Verbetius Carniolanus), mogoče sin Luke in brat Mihaela, je študiral medicino v Tübingenu (1581), nato v Padovi (1583), kjer je bil vpisan v Album artist. nationis german. Patav.; pozneje je bil morda zdravnik na Kranjskem. — Prim.: Dimitz III, 151, 209, 354; Gruden 736, 844; MHK 1864, 8; 1867, 116; Th. Elze, Die Univ. Tübingen und die Studenten aus Krain, Tübingen 1877, 74; R. Lopašić, Karlovac, Zgb 1879, 116; isti, Oko Kupe i Korane, Zgb 1895, 246–7; DS 1908, 318, 358. Mušič

Mušič, Drago: Verbec, Janez Krstnik ml., plemeniti (1633–1675). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi771274/#slovenski-biografski-leksikon (17. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine