Slovenski biografski leksikon

Vavpetič Lado, pravnik in polit. delavec, r. 26. jun. 1902 v Krškem uslužbencu Francu in Franji r. Kožar, u. 28. mar. 1982 v Ljubljani. Osn. šolo 1908–12 in 1 razr. meščan. šole je obiskoval v r. kraju, gimn. 1913–21 v Šentvidu pri Lj., v tem času urejal dij. list Domače vaje in pisal vanj. V Lj. je študiral pravo, 1926 dipl. in bil 1927 prom. Nato je bil odvetn. pripravnik pri Fr. Kandaretu in Dinku Pucu, vmes opravil 1-letno sodno prakso, po odvetn. izpitu 1932 pa odprl lastno pisarno in bil odvetnik do 1943, ko je odšel v NOV. — Kot študent se je zanimal za leposlovje in upodablj. umetnost, ok. 1923 v Krškem ustan. s T. Kraljem idr. umetn. grafično podjetje VIS z namenom, da se uprejo izdelovanju kiča, a je kmalu propadlo. Pred 2. svet. vojno je sodeloval v naprednih polit. gibanjih in društvih (Triglav, Kosovelov krožek), prijateljstvo z D. Lončarjem ga je privedlo v vodstvo kmečko-delav. gibanja, v njeg. glasilu Slov. vas je 1937–8 priobčil vrsto člankov (šifra V-č), pomagal vzdrževati marks. založbo Ekonomska enota in časopis Sd. Jun. 1941 se je kot predstavnik levega krila slov. kmečkega gibanja vključil v OF (od jul. i. l. član vrhovnega plenuma), bil febr. 1942 aretiran, kmalu izpuščen, a ostal pod polic. nadzorstvom. Sept. 1943 je na poziv IOOF odšel v partizane in na osvob. ozemlju opravljal razne funkcije: član vrh. plenuma OF (izvoljen na Kočev. zboru 1943); delegat v skupščini II. zasedanja AVNOJ; član SNOS in preds. zakonodajnega odbora (od febr. 1944); sekretar komisije za pripravo študij. gradiva za bodočo drž. ureditev (od jul. 1944); sept. 1944 kooptiran v IOOF. Z M. Šnuderlom je okt. 1943 organiziral in pripravil prvi zbor slov. pravnikov na osvob. ozemlju (Suhor pri Metliki).

Maja 1945 je postal minister za trg. in preskrbo v prvi slov. vladi do dec. i. l., poslej bil v predsedstvu vlade LRS pravni strokovnjak do dec. 1946, ko je bil izvoljen za red. prof. za upravno pravo na pravni fak. v Lj. Tu je 1956 pobudil ustanovitev Inšt. za javno upravo in delovna razmerja in ga vodil od začetka do upok. 1972 (od 1974 častni preds.), pri SAZU pa je 1975 ustanovil in bil preds. Študij. centra za družbeno problematiko. 1950/1 je bil dekan, 1951/2 prodekan pravne fak. 1956 se je strok. razgledoval v Nem., Angliji in Franciji (izboljšanje metod dela javne uprave), 1960 bil mesec dni gost British councila v Angliji. Predaval je na štev. univerzah, inštitutih in v strok. združenjih. doma: Bgd (1956–7, 1971), Budva (1964), Dubrovnik (1964, 1967), Lj. (1962–4), Novi Sad (1967, 1972), Skopje (1956–7), Zgb (1955–7, 1961, 1966, 1975); na tujem: Dunaj 1956; Grenoble 1958; Trst 1960, 1962–4; Braunschweig, Göttingen, Hannover, Lüneburg, Marburg a. d. Lahn 1965; Regensburg 1967, 1969 (gost-predavatelj 1 sem.); Innsbruck, Milano 1973; na kongresih Mednar. inšt. za upravne znanosti iz Bruslja nastopil z referati: 1953 Carigrad, 1956 Madrid, 1957 Opatija, 1958 Liège, 1959 Wiesbaden, 1961 Lisbona; 1961, 1965, 1967–8 Speyer; 1964 se udeležil jsl-amer. seminarja v Bloomingtonu, i. l. posvetovanj v Karlovih Varih, 1967 v Ronnebyju (Švedska). Ves čas svojega univ. dela je sodeloval pri vseh znanstv. raziskovalnih nalogah in projektih s področja javne uprave (metodologija raziskovanja v javni upravi, 1960, 1962; racionalizacija statusnih služb 1961; nov sistem nagrajevanja 1962; sistem in metodika dokumentacij. službe 1963–6; sodni nadzor nad nepravnimi odloki 1968/70; ipd.), bil izvoljen ali imenovan v vrsto upravnih organov, institucij in združenj, mdr.: član 1958 do 1964 sveta in delov. odbora Zavoda za javno upravo v Bgdu (konzulent v pravnem odd.); upravnega odbora jsl društev za upravne znanosti v Bgdu (od ustanovitve); pravnega sveta LRS in FLRJ (do 1969); zveznega Inšt. za primerjalno pravo; raznih komisij (republ. in zveznih) za pripravo zakonov; jsl sekcije Pug-wash conference on sciences and world affaire; Internat. law assoc. v Londonu; Assoc. intern. pour l' enseignement du droit comparé v Strasbourgu in Société de législation comparée v Parizu; revije Encyclopedia moderna v Zgbu. — Od 1958 je bil redni član SAZU, od 1977 dopisni JAZU. — Priznanja: spomenica 1941; 1945 red bratstva in enotnosti I; 1963 red zaslug za narod s srebrnimi žarki; 1965 red zaslug za narod z zlato zvezdo; 1972 red dela z rdečo zastavo; 1973 Kidričeva nagrada; 1979 zaslužni prof. lj. Univerze.

V. je proučeval pravno-tehnične značilnosti uprave nasploh in v družb. upravljanju posebej, zlasti probleme humanizma in položaj upravnih znanosti v samoupravnem socializmu. S tega področja je obj. brošure: Življenje in zapisana pravica, 1940; O javni upravi v naši bodoči ljud. demokraciji, 1944 (razmnož. tisk. Triglav); O posebnostih splošnega upravnega postopnika v naši družb. ureditvi, 1955; The devolution of powers on autonomous inst. in the Federative people republic of Yugoslavia, Wiesbaden, 1959; knjige: Temeljni pojmi javne uprave, I, 1961; II, 1963; Glavna vprašanja o izobraževanju visoko in višje kvalificiranih upravnih strokovnjakov … 1966; Sistem dokumentacijske službe na področju javne uprave, 1966. Štev. razprave v knjigah: Spomenica o I. zboru slov. pravnikov … 1944 (Belok. tehnika); knjiž. zbirki Inštituta za javno upravo in del. razmerja 1957 do 1961, mdr.: Pomen in veljavnost splošnega upravnega postopka … in O temeljnih načelih splošnega upravnega postopnika, v: Glavne značilnosti splošno upravnega postopnika, 1957; Temelji in splošna načela za urejevanje uslužb. razmerij … v: Značilnosti uslužb. razmerij v javni službi, 1958; Iz problematike angl. javne uprave, v: Iz javne uprave v nekat. tujih državah, 1960; Nove tendence pri urejanju delovnih razmerij … v: Novosti na področju pravnega urejanja… I., 1961; Potrebe po sistemat. ureditvi inšpekcij. služb v SFRJ, v: Organizacija in delovanje inšp. služb v Sji, 1968; časopisih: ZZR 1948–72, mdr.: O nedoločenih pojmih v pravnih normah (1948); Ljud. odbori kot najvišji organi drž. oblasti (1950), Vpliv družb. sprememb pri nas na nekat. temeljne pojme drž. uprave (1954), Pravno varstvo zahtevkov iz soc. zavarovanja (1966), Delovna razmerja v naših organizacijah (1972); Ljudski pravnik 1950–1 oz. Pravnik, mdr.: Pravna narava odločb v upravi (1952), Razprava o družb. upravljanju… (1958), Mnenja in realnost (1965), Problematika prekrškov (1967), Bistvo in družb. pomen javne uprave… (1971); Vestnik Inšt. za javno upravo, mdr.: Nov sistem nagrajevanja … (1962), Razlogi in cilji… ki opravičujejo in določajo vrednost avtomat. obdelave podatkov … (1974, shrv. prev. v Naša zakonitost 1974), Ljudska uprava (1956), Javna uprava (1959–61, 1964). Članke, poročila in ocene v časnikih: SPor, LdP, Komunist, Delo, NRazgl idr. Veliko je obj. tudi v shrv. tisku, v knjigah Nova Jugoslavija, Bgd 1955 (Upravno pravo), Problemi rukovodj. u javnoj upravi, Bgd 1962 (Neke kritičke misli …), Tako je bila rodjena nova Jsla, II, 1963, IV, 1971, časopisih: Anali pravnog fak. u Bgdu (1957, 1972), Arhiv za pravne i društv. nauke (1954, 1957), Encyclopedia moderna (Zgb 1968), Front (Bgd 1968), Informator (1960–1, 1964, 1967–9), Nova administracija (Bgd 1958–9, 1961), Univerzitet danas (1965, 1967–8) ter inozemskem, mdr. v knjigah: Gegenwärtsprobleme des öffentl. Haushalts, Berlin 1961 (tudi p. o.); La constitution Yougoslave de 1963, Paris 1966, C. H. Ule, Verwaltungsverfahrensgesetze des Auslandes, Berlin 1967, Verwaltungswiss. in europ. Ländern, Berlin 1968, Le Alpi e l'Europa, IV, Milano 1973 itd., ter časopisih: Jurist. Blätter (1956), Verwaltungsarchiv (1963), Regensburger Universitätszg (1967), Die Verwaltung (1968) idr.

Prim.: osebni podatki; ULj, II, III/1; SBibl; LSAZU 1958, 35–7 (s sliko); Vestnik Inšt. za javno upravo… 1967, št. 1/2, 129–30; Pravnik 1968, 511, 535; 1973, 327–30; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; Delo 1972, št. 172 (s sliko); 1973, št. 127 (s sliko), št. 324 (s sliko); 1974, št. 144; 1977, št. 136; 1982, št. 75 (s sliko); Večer 1972, št. 148; S. Kremenšek, Slov. štud. gibanje 1919–41, 1972, 152, 370; Z. Klajnšček, NOV na Slov. 1941–45, 1976, 562–3; R. Bordon, Krško skozi čas, 1977, 329–48 (s sliko in bibl.); SAZU ob 40-letnici, 1978, 27–8 (s sliko); I. Kristan, NRazgl 1982, 195. — Upodobitve: B. Jakac, risbe, 1943–5 (tuš, svinčnik); A. G. Kos, olje, 1967 (last družine). Vvc.

Vodopivec, Vlado: Vavpetič, Lado (1902–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi764469/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine