Slovenski biografski leksikon

Valvasor Alojzij (pri krstu Volfgang Vajkard), homilet, r. 25. sept. 1679 na Bogenšperku kot prvorojeni sin zgodovinarja Janeza Vajkarda (glej članek) in Ane Rosine r. Graffenweger, u. neznano kdaj in kje. Štud. je na jezuit. gimn. v Lj., stopil z imenom fr. Alojzij v franč. samostan v Karlovcu in po višjih teoloških študijah prosil 19. avgusta 1703 zgb škofa Martina Brajkovića, da bi ga posvetil v mašnika. V prošnji se je skliceval na pok. očeta, ki da je mnogo dobrega storil zgb škofiji, zlasti ko ji je svojo knjižnico prostovoljno poklonil za večni spomin. Po Lopašiću (Oko Kupe i Korane, Zgb 1895, 99) je bil 1725 gvardijan samostana sv. Marije na Gorici nad Brdovcem. Thalnitscher (Ectypon) poroča, da je bil učen in pobožen redovnik. Napisal je Dominicale, Festivale seu proprium de sanctis, Quadragesimale, kar je ostalo v rkp. in danes ni v evidenci. — Prim.: Valvasor IX, 109; V. Steska, IMK 1900, 171; P. Radics, Johann W. Freiherr v. Valvasor, 1910, 81–2; I. Vrhovnik, GMS 1928, 108–10; B. Reisp, Kranjski polihistor J. V. Valvasor, 1982. Reisp

Reisp, Branko: Valvasor, Alojzij, baron (1679–1737). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi759849/#slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine