Slovenski biografski leksikon

Valentinčič–Petrović Milica, epidemiologinja, r. 7. okt. 1900 v Beogradu sreskemu načelniku Božidaru in Jelisaveti r. Isaković, u. 16. febr. 1965 v Ljubljani; bila je por. z voj. zdravnikom dr. Vekoslavom Valentinčičem. V Bgdu je obiskovala osn. šolo in gimn., 1921 mat., študirala medicino in bila 1927 prom., 1929 absolvirala še biologijo na fil. fak.; 1934 je opravila specialist. izpit iz higiene, avg. 1935 iz bakteriologije in serologije. Službovala je 1927–8 kot volonter, 1928–9 kot zdravnik bakteriolog na bakteriol.–serološkem odd. (parazitol., kemičnem, antropol. in socialno–medic.) Centraln. higien. zavoda v Bgdu, nov. 1929 – jul. 1943 bila šef bakteriol.–epidemiol. odd. Centr. higien. zavoda v Lj. 1941 se je povezala s skupino aktivistov OF na delovnem mestu in izdelovala cepivo za partizane, ponarejala izvide, zbirala sanitetni material in denar. Jul. 1945 je postala izr., 1953 redni prof. za mikrobiologijo na medic. fak. v Lj., tu organizirala Mikrobiol. inšt. ter mu bila od 1945 do upokojitve 1961 predstojnica. – Bila je preds. ali podpreds. raznih strok. društev (visokošol. prof. in znanstv. delavcev; odbornica mikrobiol. v Bgdu), komisij (članica strok. sveta min. za ljud. zdravstvo in soc. politiko LRS; komiteja za zaščito ljud. zdravja FLRJ; inšpektor za bakteriol., epidemiol. in dezinsekcijo za razl. slov. šole), aktivno se udeleževala jsl kongresov in strok. sestankov. – Odlikovanja: 1949 red dela III. in 1960 red dela I. stopnje; 1963 Kidričeva nagrada.

Že v Bgdu se je ukvarjala z izdelavo cepiv zoper steklino, koze, tifus in grižo, obiskovala bakteriološke laboratorije v Avstriji, Italiji in Bolgariji, 1939 kratek tečaj za izdelovanje cepiva proti steklini v Novem Sadu (Pasteurjev inst.). V Lj. je proučevala diagnostiko leptospiroz in toksoplazmoz, uvajala nove diagnostične metode, preprečevala širjenje nalezljivih bolezni z imunizacijo. Po ukinitvi (1945) Centr. higien. zavoda je organizirala Bakteriol.–epidemiol. zavod, antirabično ambulanco in antiskabične postaje, novoustanovljeni Higienski inšt. na medic. fak. vodila do 1950; soustanovila higien.–epidemiol. sekcijo Slov. zdravn. društva in bila njena prva preds. 1946 vodila tečaje za sred. in nižje med. kadre ter Rdeči križ, seminarje iz mikrobiologije. Predavala je študentom stomatologom (od 1953), na šolah za medic. sestre, tehnike, laborante, bila instruktorica za bakteriol.–serol. laboratorije Sje (od 1945).

Objavila je skripta, učbenike in laboratorij. priročnike: Mikrobiologija, za študente medicine, 1946; Bakteriologija … za šole pomožnega sanitet. osebja, 1946; … za sred. med. šole, 1947; … za nižje sanitet. šole, 1947 (vse cikl.); Bakteriologija in epidemiologija, 1947 (1950² poprav. in dopol., prev. v shrv Bgd 1949); Mikrobiologija, 1948; Priručnik privremenih standardnih bakteriol. i serol. metoda za diagnozu najvažnijih zaraznih bolesti, Bgd 1950 (soavtorica); Priručnik mikrobiol. metoda za diagnozu najvažnijih zaraznih bolesti, Bgd 1953 (soavtorica); Navodila za jemanje in pošiljanje kužnine za bakteriološko–serološko preiskavo, 1954 (z M. Likarjem); Tolmačenje izvidov bakteriol.–serol. preiskav, 1955 (z istim); Uputstva za uzimanje i slanje zaraznog materijala … Bgd 1956 (z istim); Priročnik seroloških preiskav glede na sifilis, 1959 (z M. Vozljem); Osnove parazitologije človeka, 1961. Pisala je znanstvene in strok. članke (sama ali s sodelavci) za časopise: Acta Med Iugosl (1956), Arch Orthop UnfallChir (1934), Glasnik Centr. higien. zavoda, Bgd (1929, knj. 7), Jub. zbornik med. fak. 1945–55, Lj. 1956, Med Glas (1952), Narod Zdrav (1949, 1952), Zdravje v Sji, II. 1938, ZdrV (1931, 1934, 1938, 1939), ZstV (1946–8, 1951, 1953–5, 1957). Recenzije strok. literature prispevala v: Higijeno (1957), Med Glas (1953, 1954), ZstV (1951, 1952, 1957, 1958); referate o tuji liter. v Glasnik Centr. hig. zav. Bgd (1928), ZstV (1946–7); poljudne članke pa obj. v Zdravju (1937–40) in PČZ (1945–52).

V-eva je posegala na najrazl. področja mikrobiologije in parazitologije, a tudi v epidemiologijo in preventivo. Njene mikrobiol. in parazitol. knjige so prvi slov. učbeniki, njeni priročniki pa v laboratorijih nepogrešljiv pripomoček pri delu. Kot odlična organizatorica je ustanavljala sodobne laboratorije in vzgajala nove kadre, kot odličen pedagog znala svoj predmet prikazati izredno zanimivo, zato je bila uspešna tako pri znanstveno-raziskovalnem kakor pri pedagoškem in organizacijskem delu. – Prim.: osebni podatki; personalna mapa med. fak. (Lj.); ULj, II (obakrat z napakami); SPor 1953, št. 56; Med. bibl. FNRJ 1944–53, Bgd 1955; NŽ 1960, 278 (s sliko); S. Banič, ZstV 1960, 307–8 (s sliko); Delo 1965, št. 46 (z repr. portreta B. Jakca); Med Razgl 1965, 80–2 (s sliko); NRazgl 1965, 159; PČZ 1965, 96–8 (s sliko); M. Borštnar, ZstV 1965, 32–3 (s sliko). S. G.

Gorec, Sonja: Valentinčič–Petrović, Milica (1900–1965). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi756764/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine