Slovenski biografski leksikon

Ušeničnik Franc, teološki pisec, brat Aleša (gl. čl.), r. 2. okt. 1866 v Predmostu (pri Poljanah nad Šk. Loko), u. 16. apr. 1952 v Lj. Osn. šolo je obiskoval v Poljanah in Šk. Loki, gimn. 1879–87 v Lj. (mat. z odliko); kot gojenec Germanika je 1887–90 štud. filoz. na Gregoriani (bil prom. 1890) in 1890 do 1894 teologijo (prom. 1894) v Rimu, kjer je bil ord. 1893. Služboval je v Lj.: 1894–6 kot kaplan pri sv. Jakobu (istočasno katehet na drž. obrtni šoli), 1896–7 kot spiritual in prefekt v Alojzijevišču ter učitelj italij. na drž. (niž.) gimn.; 1897–1905 kot spiritual v semenišču, hkrati učil liturgiko in homiletiko na bogosl. učilišču ter vodil semeniško knjižnico, v kateri je za novejši fond sestavil nov katalog; 1905–9 je bil rektor zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj. (imenoval ga je A. B. Jeglič, SBL I, 390–2); v letih 1909 do 1919 je bil prof. pastoralne teolog., pedagogike in katehetike na bogosl. učilišču, sinodalni spraševalec, škofij. cenzor, konzistorialni svetnik in član različnih svetov; od avg. 1919–37 red. prof. pastoral. teolog. na teol. fak., 1919/20 njen prvi dekan; upok. apr. 1937 je do konca šol. leta še honor. predaval. – U. je ustanovil škofij. društvo za varstvo sirot, od 1903 bil odbornik KTD, od 1926 član načelstva Jsl knjigarne in Jsl tiskarne; l. 1903 je bil imenovan za duhovnega svetnika, 1922 za častnega kanonika, 1938 za apostolskega protonotarja.

Kot prefekt v Alojzijevišču je objavil prve pridige v DPast (1896), nato štev. članke, razprave, ocene knjig v časopisih: KO (1898, 61–70; 1903, 132–54, 167–177, 255–72; 1904, 287–98, 413–26); VBV (1911, 272–3); SU (1913, 54–6), Č (1914, 158–9, 162–3; 1915, 348–51; 1916, 275–7; 1922, 228–229); BV (1921, 91, 92, 108–10; 1923, 1–49: Rigorizem naših janzenistov; 1924, 1–35, 97–127: Obrednik oglejske cerkve v lj. škofiji; 1926, 265–301: Slov. »očitna izpoved v liturgiji; 1930, 235 do 253: Najstarejši glagolski spomenik …; 1936, 81–98: Kdaj so začeli v liturg. moliti … v nar. jeziku) – samo v BV več kot 95 enot. Za Življenje svetnikov II–IV (1928 do 1943) je napisal 23 biografij. Ustanovil in urejal je list Venec cerkv. bratovščin (I–IV, 1896–1902) in vanj veliko pisal. Pripravljal je predvsem učbenike za pastoralko v najširšem smislu, tudi za homiletiko, katehetiko in liturgiko z zavestjo, da za novo dobo cerkv. življenja v Sji prilagaja sto let staro dediščino najstar. traktata teologije, ki so ga slov. predavali že Jož. Balant (SBL I, 22), Andr. Zamejic, J. Zupan, Jož. in Jan. Poklukar (SBL II, 427–30) ter A. Zupančič. Za izhodišče je sprva vzel delo slednjega (Duhovno pastirstvo. 1885, 1894², gl. VBV 1915, 281–2), kasneje pa napisal povsem novo knjigo: Pastoralno bogoslovje. I, II, 1919–20 (s slov.–hrv. slovarčkom in stvarnim kazalom), 1932² (predelana, brez katehetike, homiletike in liturgike), 1940³; knjigo je bil dokončal že 1913 (gl. DPast 1913, 601), a moral z natisom počakati zaradi pričakovane reforme cerkv. prava (gl. uvod v Pastor. bogosl. 1919); posamezna poglavja so izšla kot p. o., objavil pa jih je tudi v DPast, npr.: Homiletika, 1913–4; Katehetika, 1915; Cerkveno leto, 1915–6; Mašni obred, 1916. Napisal je še učbenika: Vzgojeslovna načela. 1918, in Katoliška liturgika. 1933, 1945².

U. je v svojih učbenikih skrajno natančno zbral vse gradivo, ga znal pretehtati in razvrstiti po strogo zamišljenem načrtu, kar omogoča lahko in hitro orientacijo v obsežni snovi; z njimi je desetletja usmerjal pastoralno prakso v Sji in tudi zunaj nje. S svojim raziskovanjem slov. preteklosti je sodeloval z zgodovinarji in slavisti pri razlagi pomena najstar. slov. tekstov, oblike prvotne liturgije pri nas in vloge janzenizma, s čimer je nadaljeval delo J. Grudna (SBL I, 269–71). – Prim.: r. matice in osebno gradivo (ŠkALj); arhiv Univ. (Lj.); fasc. Vseučiliška komisija pri dežel. vladi (DAS); pismo L. Pintarju, NUK; Moh Bibl 106; NE IV, 1019; izv. drž. (niž.) gimn. Lj. 1896/7; Poročilo o II. slov. katol. shodu. 1901, 28–31; Zgod. slov. univ. v Lj. do 1929, 530–1; Ob srebrnem jubileju škofij. zavoda … Št. Vid nad Lj. 1930, 36 (slika v dodatku); 50-letnica KTD. 1937, 9, 21, 37, 40 (s sliko); S 1943, št. 245; Oznanilo 1951/2, št. 23/4; Zbornik teol. fak. II, 1952 (tipkopis, knjižnica teol. fak. Lj.); Korrespondenzblatt f. d. Alumnen des Collegium Germanicum et Hungaricum (Rim) 1953, 64–66; Zbornik razprav teol. fak. 1962, 381, 385, 386; Petdeset let slov. univ. v Lj. 1969, 64, 568 pass.; BV 1969, 171, 172, 178; 1980, 19–22. Slk.

Smolik, Marijan: Ušeničnik, Franc (1866–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi752242/#slovenski-biografski-leksikon (29. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine