Slovenski biografski leksikon

Urbančič Boris, bohemist, jezikoslovec in polit. delavec, v Lj. r. 21. dec. 1913 učiteljema Karlu (pozneje poštni uradnik) in Karolini r. Lešnjak, živi tu. Osnovno šolo 1919 do 1923 in real. gimn. 1923–32 (z mat.) je obiskoval v Lj., nato študiral slavistiko na lj. fil. fak. 1932–40 (dipl.), bil med študijem (1933, 1939–40) kot štipendist na izpopolnjevanju češčine v Pragi, jo 1934–9 poučeval na tečajih pri lj. fil. fak., kjer je bil lektor za češ. jezik 1941–3, ko so ga ital. oblasti aretirale in za nekaj mesecev zaprle. Ker je bil že pred vojno vključen v levičarsko polit. gibanje (1938 ur. kult. rubrike lista Nova pravda; v NOB sodeloval od 1941), je po prihodu iz zapora odšel k partizanom in do 1945 opravljal razne funkcije na področju propagande. Po 1945 je delal v ministr. za nar. obrambo v Bgdu, 1946 na področju prosvete v Albaniji (gl. članek v Tov 1946, št. 12), po vrnitvi v Lj. bil 1946–7 referent v ministr. za prosveto, potem 1947–62 ponovno lektor, 1962–73 (do upokojitve) pa predavatelj češ. jezika na fil. fak. univ. v Lj., s prekinitvijo v l. 1948–55, ko je pri CK KPS 1948–52 sourejal partij. glasilo Delo (pomočnik ur.) in knjigo Drugi kongres KPS (1949) ter bil lektor Zbornika dokumentov in podatkov o NOV jsl narodov. II, 1 (1952), 2 (1953) ter član raznih podkomisij za propagando.

Kot bohemist je U. prevedel iz češčine: K. Nový, Živeti hočemo. 1939 (roman); J. Čapek, O psičku in muci. 1961, 1972² (mladin. zgodba, U. napisal spremno besedo); krajšo prozo, mdr.: Ladislav Veltruský, Balada o zvestem prijateljstvu (J 1933, št. 33), J. Hašek, Praktikant Žemlja (ib. št. 61a); nekaj operetnih ter operno besedilo R. Karel, Botra smrt in dramo F. Langer, Konjeniška patrola. Napisal in objavil je štev. članke o češ. kult. življenju ter o češ.–slov. kult. stikih, mdr.: Čehi in njihov odnos do otrok … (UT 1934, št. 22); Česká proza u Slovinců (Čsl–jihosl. revue 1936, 98–104); Čehoslov. književniki o poeziji … (LdP 1955, št. 213); V. Závada v Lj. (NRazgl 1956, 560–1); Dr. O. Berkopec (ib., 592); J. Hašek (ib. 1958, 248–9; Delo 1973, št. 4); F. Wollmanovi k sedmdesátinám … (SR 1959/60, 302–7); Staročeský slovník … Praha 1968 (ib. 1969, 415 do 417), Knjižni jezik skozi prizmo Praške šole (ib. 1976, 308–13); 70–l. dr. O. Berkopca (JiS 1976/7, 87–9), sodeloval (urednik, lektor, pisec spremne besede) pri izdaji knjige Čas nespečnosti. Izbor iz sod. češ. proze. 1967 (Sivi kondor, št. 18) in sestavil za potrebe lektorata Češko čitanko. 1967.

Po l. 1959 se je v duhu metod praške lingv. šole (gl. njeg. prevod: A. Jedlička, Teorija praške šole …, JiS 1965, 186–92) vse bolj posvečal proučevanju slov. knjiž. jezika (funkcija in norme, rast z rastjo družbe, purizem, tujke in izposojenke ip.), kritično in polemično je pisal o Slov. pravopisu iz l. 1962 v brošuri Problem »bravca«. 1963 (tudi v SR 1963, 211–28) ter v člankih (Delo 1962, št. 183–6; NRazgl 1963, 204; JiS 1964, 103–18). Sinteza njeg. raziskovanj o teoretičnih vprašanjih je knjiga O jezikovni kulturi. 1972, 1973² (ocene: JiS 1972/3, 51–4; Komunist 1972, št. 36; Prostor in čas 1972, 706–15; NRazgl 1973, 67–8; Slov. reč (Bratislava) 1972, 383–5; Kritikon litterarum (Frankfurt a. M.) 1973, 351–2; Naše řeč (Praga) 1973, 200–4; Język polski (Krakov) 1974, 305–8; SR 1977, 359–71). Članke je pisal za Slov. izselj. kol (1964, 126–34), GospV (1967), Delo (1969, 1970), Rodno grudo (1970), Ukrain. slovjanoznavstvo (Lvov, 1971, V, 109–14). S predavanji je sodeloval v oddaji Jezikovni pogovori pri RTV Lj., z referati in diskusijami na raznih konferencah in seminarjih v Jsli in ČSSR, bil v l. 1959–65 sour. JiS, od 1973 pa je član širšega uredn. odb. za Slov. pravopis pri komisiji za pravopis, pravorečje in gramatiko pri SAZU. – Prim.: osebni podatki; izvestja real. gimn. 1932, 54, 59; ULj 98; ULj 1969, 75–6; ULj 1979, 120–1; Delo 1972, št. 115 (s sliko); JiS 1973/4, 94–5, 328–9; Knjiga 1973, 148–150 (s sliko). – Slika: Dokumenti SGM 1966, 45 (skupinska). Petrè

Petrè, Fran: Urbančič, Boris (1913–1998). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi748362/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine