Slovenski biografski leksikon

Umek Anton, gradbenik, r. 12. jun. 1903 v Brežicah trgovcu Antonu in učiteljici Ani r. Kučera, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju 1909–13, realko 1913–20 (z mat.) v Lj., tu študiral na gradb. odd. tehn. fak. 1920–6, diplomiral, se zaposlil v tehn. pisarni inž. J. Pavlina (v Lj.) 1926–7; nasl. leto 1927/8 je nadaljeval študij v Parizu (École Supérieure des Ponts et Chaussées), 1928 delal pri gradb. podj. Christiani - Nielson Koevenhavn v Cherbourgu (Fr.), po vrnitvi v Lj. pa 1929–32 pri Slogradu (vmes opravil izpit za poobl. inž. v Bgdu, 1930) ter 1933–8 pri Stavbni družbi; l. 1938 je ustanovil lastno tehn. pisarno in gradb. podjetje, ga vodil do 1946, nato služboval: 1947–9 pri Elektro zapadu v Zgbu; 1948–56 pri Gradisu, 1957–9 Investicij. banki v Lj.; 1959–65 v Investbirojih Novega mesta in Trbovelj; od 1966 dalje, ko je bil upok., je tehn. svetovalec združenja betonarn v Zah. Nem. (Wardenburg, Hamminkein, Aurich, Friedrichsfeld/Düsseldorf) in Techn. Verwertungsgesellschaft für Patente des Bauwesens v Duisburgu. – V l. 1949 do 1952 in 1957–62 je honor. predaval na fak. za gradb. in geodezijo v Lj. predmet gradivo in preiskava konstrukcij (1961 se habilitiral).

Po rekonstrukciji cementarne v Trbovljah (uvedel prve lupinaste strehe v Jsli) 1929–30 je projektiral in zgradil mostove: v Zid. Mostu 1930–1, čez Pšato v Podpeči 1935–6, v Beričevem 1937, čez Savinjo v Petrovčah 1937 in Nazarjah 1939, čez Gruberjev kanal v Lj. 1940–1 ter čez Savo poruš. mostova v Zalogu pri Lj. in Zid. Mostu 1945–6; industrij. in termotehn. objekte v Trbovljah, na Senovem, v Mrbu ter Lj. (1938–41, 1945–6); daljnovode: pri Elektrozapadu v Zgbu 1947; pri Gradisu Lj. (po lastnem montaž. sistemu) v Savinjski in Savski dolini 1948; pri Investicij. birojih Nov. mesta in Trbovelj 1959–65, pa še cementarno na Senovem; objekte za izkoriščanje žlindre v železar. Skopje in hidroenerget. sistem Buško blato na Livanjskem polju. — Tehn. in idejno zamisel o povezavi Kopra in Lj. z železnico (s 4-mi predori) je U. obdelal 1950 (gl. TT 1973, št. 3). — V projektivni in operativni dejavnosti (zlasti montaži) je usmerjal svoje delo k izpopolnjevanju gradb. načinov ter pocenitvi; od 1966 se ukvarja z razisk. o vplivu intenzivn. mešanja kvalitete betona, gl. Nova metoda eksper. določanja kakovostnih količnikov betona in njegovih komponent (Gradb. vestnik 1976, 29–50). Kot novator in izumitelj si pridobil 10 patentnih listin (4 tuje), mdr. s področja beton. montažne gradnje (stropovi, zidovi, slopi, daljnovodi, stebri), 3 patente za montažne elemente pri gradnji cest in za obalno utrjevanje ter 2 drž. patentni listini: 1967 jsl (za postopek in aparat za eksperiment. določanje kakovostnih količnikov betona in njeg. sestavin); 1972 zah. nemško (izumil stroj za beton. montažne elemente; zaradi vzporednosti faz enega delovnega cikla se kapaciteta podvoji pri enakih izmerah stroja). – Izkušnje s strokov. področja je objavil v knjigi Brojčano određivanje kvaliteta betona i beton. komponenata. 1962, ter v člankih, mdr.: Armiranobetonski montažni nosilec »Z« (Novator 1949, št. 46); Strop v tovarni (Union intern. des architectes. RFP Yougoslavie. Lj. 1951, 38–9); Kako projektiramo beton glede na kakovost in minimalne stroške (Gradb. vestnik 1952, št. 13/4, 45–53); Vpliv intenzivnega mešanja na kakovost betona (ib. 1972, 102–10). – Prim.: osebni podatki; Spominski almanah 235 (slika), 340; Objave Univ. v Lj. 1960, št. 21, 22–9. Dmk.

Dimnik, Stanko: Umek, Anton (1903–1983). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi745275/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine