Slovenski biografski leksikon

Uljaniščev Vasilij Mitrofanič, scenograf, r. 30. jan. 1887 v Bobrovu (pri Voronežu v Ukrajini), u. 19. septembra 1934 v Lj. Študiral je na TVŠ v Petrogradu (dipl. iz kemije) in istočasno še na umetniški akad. Po končanem študiju se je v celoti posvetil gledališču kot scenograf, bil zaposlen mdr. tudi v moskov. Hudožestvenem teatru. Med 1. svet. vojno je bil topniški častnik in nato vodja tovarn za eksplozive v Petrogradu. Po koncu vojne se je vrnil v Ukrajino in delal v gledal. v Voronežu. L. 1920 je emigriral v Jslo in delal do 1922 kot mizar v gledališču v Sarajevu, nato kot scenograf 1922 do 1927 v Hrv. narod. kazalištu v Zgbu, 1927 do 1930 v Novosadsko–osječkem narod. pozorištu in kot gost napravil nekaj scenografij tudi za Split; od 1930 do smrti je delal v SNG Lj.

Med bivanjem na Hrv. je izvedel scenografije za štev. dramska dela, mdr.: Klabund, Krog s kredo; F. Langer, Kamela skozi uho šivanke; B. Nušić, Sumljiva oseba; M. Ogrizović, Hasanaginica; B. Shaw, Sveta Ivana; A. Šenoa, Zlatarjevo zlato; za operna dela, mdr.: P. I. Čajkovski, Evgenij Onjegin; Ch. Gounod, Faust; P. Konjović, Miloševa ženitev; M. P. Musorgski, Boris Godunov, Hovanščina, Soročinski sejem; G. Puccini, Manon; Ch. C. Saint–Saëns, Samson in Dalila. V Lj. je scenografiral drame, mdr.: L. N. Andrejev, Mladoletje; H. Balzac, Mercadet; W. Shakespeare, Sen kresne noči (vse 1930); L. Frank, Vzrok; P. Golia, Princeska in pastirček (1931, 42 predstav); E. O'Neill, Strast pod bresti; B. Kreft, Celjski grofje (1932); Klabund, Praznik cvetočih češenj (1933); opere, mdr.: A. P. Borodin, Knez Igor; G. Verdi, Moč usode (1930); N. A. Rimski-Korsakov, Sneguročka; R. Wagner, Večni mornar; L. Beethoven, Fidelio; G. Bizet, Carmen; G. Charpentier, Luiza (1931); G. Puccini, Turandot (1932); S. Moniuszko, Halka; U. Giordano, André Chénier (1933); M. P. Musorgski, Hovanščina (1934) ter še štev. operete iz svet. repertoarja; dal je odrsko podobo tudi nekaterim slov. delom pri njihovi premieri, npr.: A. Mahowski, Hlapec Jernej (po I. Cankarju), 1932; S. Osterc, Maska rdeče smrti (po E. A. Poeu) 1932; baletna pantomima 1932; M. Vera–Eppich, Visoška kronika (po I. Tavčarju) 1934; ter operetama J. Gregorca in P. Šivica (SBL III, 625–7).

U. je bil izviren scenograf in v gledal. slikarnah na Hrv. in v Sji izvajalec tujih osnutkov in predlogov, pogosto tudi kostumograf in dekorater. Nekrolog (GLLjD 1934/5, 7–8) označuje delo U-a takole: »Njegove inscenacije so se odlikovale po točnem obvladanju stila, po temeljitem gledališko–tehničnem znanju, po finem okusu in izredno razvitem čutu za prostor in razsvetljavo. V preobloženem obratnem delu našega gledal. je pri vsej svoji težki bolezni ustvaril, zasnoval in narisal nešteto dekoracijskih načrtov, ki pričajo o avtorjevi nenavadni marljivosti, vestnosti in dragocenosti. U. je bil režiserju v vsakem pogledu (tudi v kostumnem in dekorativnem) najresnejši svetovalec in prijateljska, res trdna in zanesljiva opora. S skromnimi in najskromnejšimi sredstvi je znal doseči, ustvariti uspeh.« – Prim.: podatki S. Batušića 12. jun. 1975 (Inšt. za književnost i teatrologiju JAZU, Zgb); Repertoar (kazalo); SGL III, 750; GLLjD 1927/8, 222; Encikloped. Hrv. narod. kazališta. Zgb 1969, 667; SN 1934, št. 214, 215; F. Koblar, Dvajset let slovenske drame II. 1965, 16, 21, 36, 52, 181. Smj.

Smolej, Viktor: Uljaniščev, Vasilij Mitrofanič (1887–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi744545/#slovenski-biografski-leksikon (20. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine