Ude, Lojze st. (1896–1982)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Ude Lojze, st., pravnik, publicist in zgodovinar, r. 18. jun. 1896 v Križah na Gorenj. čevljarju Jerneju in Mariji r. Perko, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1903–7 v Tržiču, klas. gimn. (z mat.) 1907–15 v Šentvidu nad Lj. Apr. 1915 bil mobiliziran v avstrij. vojsko, jan. 1917 dobil čin praporščaka, pozneje poročnika, v vojski ostal do razpada avstro-ogr. monarhije. Bil je na rus., ital. in romun. fronti (tam ranjen). Spomladi 1918 se je vpisal v poletni sem. 1917/8 na fil. fak. dunaj. univ. (zgod. in slavistika); v zač. avg. 1918 je bil zaradi jsl propagande postavljen pred vojno sodišče 44. avstr. strel. divizije v San Martinu (Furlanija), a do glavne razprave ni prišlo. 25. okt. 1918 je sodeloval pri uporu 2. gorskega strel. polka v Codroipu (Furlanija), se z njim udeležil začasne zasedbe Gor. Kot poročnik se je pridružil kor. prostovoljcem, ki so pod poveljstvom majorja A. Lavriča 19. nov. 1918 zasedli Borovlje; udeležil se je vseh oboroženih bojev za slov. Koroško in bil od apr. do okt. 1920 drugi tajnik pri central. Narod. svetu v Velikovcu. Jeseni 1919 se je vpisal na univ. v Lj., absolviral pravo (dipl. maja 1929) in 7 sem. filoz. Služboval je kot pripravnik 1929–35 na okr. sodišču v Tržiču in Lj., v odvetn. pisarnah v Murski Soboti, Lendavi in Celju. Odvetniški izpit opravil apr. 1935 in jul. i. l. odprl odvetn. pisarno pri Lenartu v Slov. goricah, kjer je ostal do 1941. Polit. je deloval 1935–41 kot preds. mrb podružnice Slov. društva, od 1935 do sept. 1939 pa kot član akcijskega odbora kmetsko–delav. gibanja, v obeh organizacijah večkrat predaval. V aktivnem polit. boju pred volitvami 11. okt. 1938 je nastopal z agitacij. govori za združeno opozicijo. Ob nem. okupaciji Štajer. se je pred prisilno preselitvijo v Srbijo z družino umaknil iz Lenarta v Lj. in se povezal z OF. Za  Slov. zbornik 42 je prispeval članek: Notranja fronta slov. naroda in jugoslovanstvo. V njeg. lj. stanovanju je ileg. prebil zimo 1941–2 B. Kidrič. Sept. 1943 je U. odšel na osvobojeno ozemlje in bil vključen v delo Agitpropa pri IOOF. 11. okt. 1943 je na 1. zborovanju pravnikov na Suhorju govoril o aktual. vprašanjih mednar. prava. Sodeloval je tudi v kult. skupini Cankarjeve brigade. Jan. 1944 bil poklican na bazo 13–23 pri Ferdrengu nad Kolpo (zdaj Podlesje), kjer je bil ustan. Znanstv. inšt. pri IOOF. Postal je član kolegija in njeg. tajnik ter član komisije za ugotav. zločinov okupatorja in njegovih pomagačev. Jul. 1944 se je v delegaciji slov. pravnikov udeležil sestanka na Kordunu; sept. 1944 bil imenovan za preds. verske komisije pri SNOS, marca 1945 pa za v. d. direktorja Znanstv. inšt. v Lj., kjer je konec maja 1945 ustanovil odd. za mejna vprašanja; ta je v tem času izdal 18 publikacij v angl., rušč., franc., ital. in slov. ter ob souredništvu U-a tudi Kor. zbornik (1946). V sodelovanju z Inšt. za proučevanje mednar. vprašanj pri zun. min. v Bgdu je U. organiziral v Lj. delo za znanstv. argumentacijo naših mejnih zahtev. Od maja do jul. 1946 in od dec. 1946 do konca avg. 1947 je bil s tem delom zaposl. pri zun. min. v Bgdu. Od 1948–56 bil znanstv. sodel. Inšt. za narodnost. vprašanja pri univ. v Lj. (načelnik odd. za sev. mejno področje in vsako 2. leto direktor inšt.), od 1956 do upok. 31. dec. 1965, pa viš. znanstv. sodelavec NUK, referent za zamej. in tuji tisk. – Društveno se je udejstvoval v Zvezi prostovoljcev za severno mejo 1918/19 ter kot odbornik in predavatelj v Društvu za mednar. pravo na pravni fak. – Odlikovanja: 1920 zlata Obilićeva medalja za hrabrost; 1951 red zaslug za narod s srebrnimi žarki, red bratstva in enotnosti II. stop.; 1966 red dela z rdečo zastavo; 1968 red zaslug za narod s srebrno zvezdo; 1972 red za hrabrost; 1979 red republike z zlatim vencem; 1966 (ob 70-letnici) mu je Slov. prosv. zveza v Clcu podelila Drabosnjakovo priznanje; 1978 je dobil Kidričevo nagrado za življenjsko delo.

Težišče U-ove javne dejavnosti je na publicistiki. V predvojni dobi je obj. v časopisih, ki niso bili glasila obeh meščan. polit. strank, zlasti v Mladini, Svobod. mladini in Sji; osrednji predmet obravnave je bilo narodnostno vprašanje v stari Jsli in položaj zamej. Slov. Že l. 1925 je nastopil z zahtevo po široki avtonomiji Slov. v državi (SMI 1925, 213–21), se 1927 vrnil k neuresničenemu idealu združene Sje (Mladina 1927/8, 17–22) in ponovno načenjal polit. problem Slov. kot naroda v razmerju do drugih jsl narodov (Svobod. mladina 1928, 132–4; Sja 1940, št. 29). V osnovi njegovih nazorov je bil demokratični humanizem. Problem polit. svobode in naroda je povezoval z delav. razredom (Naprej 1927, št. 23 – uvodnik), se obenem ukvarjal z razmerjem inteligence, posebej še umetnika do politike (Svobod. mladina 1928, 108–9; Sdb 1933, 55–9; Sja 1940, št. 14); ugotavljal notranjo idejno diferenciacijo pri Slov. in že 1927 opozarjal na nevarnost klerikalizma (Mladina 1926/7, 211–7). Poleti 1940, ko je postala za vsakogar neizbežna potreba opredelitve, razpravljal o nujnosti koncentracije demokratičnih sil, o SZ, nacionalizmu in slovanstvu (Sja 1940, št. 22, 24, 29, 31). Dva širša kompleksa predvojne publicistike sta se nanašala na Kor. in na vojaške upore med 1. svet. vojno.

U-ove povojne objave nadaljujejo publicistiko, začeto med NOB, v okviru odd. za mejna vprašanja pri Znanstv. inšt. in utemeljevanja jsl zahtev v zvezi s slov. Kor. Temeljnega pomena so razprave: Avstrija, pangermanizem in Kor. (Kor. zbornik 1946, 605–53); Ob 30-letnici kor. plebiscita (Svoboda 1950, 251–74; ponatis v nem. izdaji Zur 30. Wiederkehr der Kärntner Volksabstimmung); Zgod. slov. pouka na kor. ljud. šolah (PZ 1955, 3–53); Kakšna mora biti napredna pravna zaščita narod. manjšin (NSd 1957, 180–5, 246–52); Po plebiscitu 10. okt. 1920 – Kärntner Heimatdienst, Heimatbund (Zbornik Kor. 1959, 73–91). Sestavil je Bibliografijo o vprašanju slov. Kor. 1945–8 (soavtor B. Grafenauer, ZČ 1948/9, 327–50) in nadaljev. Bibliografija slov. Kor. (ib. 1951, 501–6). Vrsto člankov je posvetil stanju slov. šolstva na Kor., mdr.: Uredba o dvojezič. šolah in pravica staršev (Svoboda 1950, 153–7); Problem dvojezične nastave u Kor. (Međunarod. politika, Bgd. 1954, št. 94; tudi v angl. in franc.); rabi slov. jezika v cerkvi, npr.: Sloven. v cerkv. bogoslužju na Kor. (Nova pot 1950, 247–53); Kor. Slov. in knezošk. ordinariat v Clcu (ib., 1963, 274–86; 1964, 128–38); vprašanjem sev. meje, npr.: Boj za Mrb in štajer. Podravje v l. 1918/9 (ZČ 1961, 65–156); Nacional. razmere v štajer. Podravju ob razpadu Avstro–Ogrske (NOja 1964, 200–6); obj. mdr. tudi: recenzijo 5 spisov iz zgod. prehoda iz Avstro–Ogrske v Jslo (ZČ 1960, 280 do 305); Upori slov. vojaštva v avstro–ogr. armadi (ib., 1969, 185–205); Deklaracijsko gibanje na Slov. (ib., 1970, 191–207; obj. že prej v zborniku Naučni skup u povodu 50-godišnjice raspada Austro–Ugarske monarhije i stvaranja jsl države. Zgb 1969, 141–57); razprava Slov. in jsl ideja v l. 1903–14 (zbornik Jsl narodi pred 1. svet. rat. Bgd 1967, 887–941, v cir.); Vojaški boji na Kor. v l. 1918/9 (Kor. plebiscit. Razprave in članki. 1970, 131–214; z J. Pleterskim in T. Zornom), za slednjo je dobil l. 1971 nagrado Kidričevega sklada; Partizanski znanstveni inštitut (Prispevki Borisa Kidriča slov. kulturi. 1979, 28–34); Franjo Malgaj (Spominski zbornik ob 60-letnici bojev za sev. slov. mejo 1918 do 1919. 1979, 94–111); Rudolf Maister (ČZN 1979, 370–83). Od 1967 sod. pri SBL. – U. je napisal knjige: Teorija o vindišarjih. Clc 1956; Slov. in jsl skupnost. Mrb 1972 (z avtobio. in izborom bibliografije; ocene, mdr.: J. Messner, Slov. vestnik 1973, št. 18; D. Jančar, VMrb 1973, št. 66; B. Pahor, Zaliv 1973, 320 do 321; J. Peršič, Prispevki IZDG 1973, 320–2; T. Zorn, NRazgl 1974, 7; J. Mahnič, Prostor in čas 1974, 334–7); Koroško vprašanje. 1976 (ocene mdr.: VMrb 1976, št. 274; Slov. vestnik 1976, št. 48; Borec 1976, 127; LDk 1976, št. 315; PDk 1976, št. 272; T. Zorn, ZČ 1977, 235–6); Boj za sev. slov. mejo 1918–9. Mrb 1978 (VMrb 1978, št. 32; LDk 1978, št. 82, s sliko; NRazgl 1978, 389; Mladika 1978, 91–2). Obširno znanstv. publicist. delo zagotavlja U-tu mesto med najboljšimi poznavalci razmer slov. Kor. in naše novejše polit. zgodovine.

Prim.: osebni podatki; ULj 420–2; 1969, 671; J. Pleterski, NRazgl 1966, 269; Slov. vestnik 1966, št. 30; 1971, št. 28; Aus der Kärntner Landesregierung, Landespressedienst 1966, št. 104; VMrb 1971, št. 70 (s sliko); 1976, št. 150 (s sliko), št. 157 (s sliko); Delo 1976, št. 141 (s sliko); 1979, št. 138 (slika); NRazgl 1976, 347; Vestnik 1976, št. 28; P. Likar, L. U. 1980; Delo 1981, št. 141 (s sliko). Petrè

Petrè, Fran: Ude, Lojze st. (1896–1982). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi740759/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine