Slovenski biografski leksikon

Turšič Leopold, pesnik, r. 13. nov. 1883 v Ložu mizarju Andreju in Heleni r. Mulec, u. 30. maja 1927 v Krškem. Gimn. je obiskoval 1894–903 v Lj., bogoslovje 1903–7, 1907 bil ord. Nato je kaplanoval 1907–10 v Gor. Logatcu, 1910–3 na Vrhniki, 1913–4 v Šentvidu nad Lj.; v dec. 1914 je odšel kot vojni kurat v vojsko, kjer je ostal do dec. 1918 (gl. S 1916, št. 34); v zač. 1919 je nastopil kaplansko službo v Šmihelu pri Nov. mestu, od 1920 župnik v Krškem. V vojski si je nakopal jetiko, se ponovno zdravil na Golniku, kjer je prijateljeval z Iv. Zorcem in malo pred smrtjo pripravil pesniško zbirko Tiho veselje. 1928 (MK 24). – V letih pred 1. svet. vojno se je T. na svojih duhovn. službah udeleževal ljud. prosv. dela in vodil mlad. organizacije, 1914 je urejal Mladost. S slovstvom je začel na gimn., (psevd. Milko Milič, Radoš v l. 1901–7), kot sedmošolec je bil sotrudnik dij. lista Naše moči, ki so ga 1901/2 pisali in risali gimnazijci, realci in učiteljiščniki A. Apè, J. Bekš, (SBL I, 29), H. Gerbič, I. Lah (ib., 604), Mara Tavčar, F. Medič, Maksim Gaspari (ib., 205), P. Flere (ib., 181), F. L. Tuma (gl. čl.) in R. Dostal. List (ohranjen v NUK, Ms 601) je imel močno moderno in secesijsko smer; posebno št. so posvetili D. Ketteju (SBL I, 452). V javnost je T. stopil 1899 v PV (spis Na Snežnik; 1901: Slivnica pri Cerknici, psevd. Strninski) in v V 1900, kjer je s tem psevd. in imenom Marijan ostal več let; 1903–4 je sodeloval pod istim imenom tudi pri A in Zk; v Dm z listki ter priredbo Reimmichlove povesti Prstan in nesreča (1906). Do preobrata v njegovem razvoju pride v bogosl. almanahu Za resnico (1904), v dijaški Zori (1906), v DS 1904–14 (psevd. Marijan), zadnje pesmi je priobčeval v M (1924–6) in Mladosti (1924–8). V začetku se tej njeg. pesmi pozna čustvena in miselna razdvojenost (gl. v alman. Za resnico cikel: O duši, ki se je vrnila), pozneje se nasloni na kmečko idiliko, v katero odeva svoja čustva, izpoveduje ljubezen do poezije in domačije, pa tudi svojo trpkost; ta idilika bolj in bolj prehaja v neprisiljeno vzgojnost. T-evo liter. obzorje kažejo tudi nekatere kritike, npr. v DS (1914, 243, 338). Kot vojni kurat je 1915–6 pošiljal številne dopise v S (npr. 1915, št. 41, 43, 47, 53, 207, 213, 254, 289; 1916, št. 46, 58, 265). L. 1924 je izdal vzgojno igro iz kmečk. življenja Izgubljeni raj. Dramatična bajka s petjem v 3 dej. – Psevd.: Marijan, Milko Milič, Radoš, Strninski. – Prim.: osebni podatki; M. Kmet, M 1926, 33; F. Koblar, DS 1927, 185; I. Grafenauer, M 1927, 273 (s sliko); S 1927, št. 121, 123, 126; V 1927/28, 29; KMD 1928, 75 (s sliko); MK 1928, št. 24, 105 do 106; F. Petrè, Krško skozi čas. 1977, 237 do 241 (s sliko). – Slika: IG 1915, 206; F. Stiplovšek, olje na pl. (1925), reprod. v IS 1925, 277; 1927, 187; 1928, 293. Kr.

Koblar, France: Turšič, Leopold (1883–1927). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi738494/#slovenski-biografski-leksikon (19. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine