Slovenski biografski leksikon

Trtnik Anton-Tomaž, narodni heroj, r. 12. jun. 1908 v Zadvoru pri Lj. kmetu Janezu in Antoniji r. Kržin, ustreljen kot talec 11. jun. 1942 v Lj. (gramozna jama). Osn. šolo v Sostrem (danes poimenovana po T-u) je obiskoval 1914–22, nato delal 1922–37 v Strojnih tovarnah in livarnah v Lj., 1923–4 se šolal na Strok. nadaljevalni šoli tehn. obrti in 1925 opravil izpit za ključavničarja ter bil krajši čas zaposlen v Skopju (jul. 1925 Ložionica), Nišu (dec. 1925–dec. 1926 Železn. radionica) in Lj. (avg.–sept. gradb. podj. ing. Ad. Dukić; jul. 1931–marec 1932 Saturnus). Do 1937 je bil občasno, nato pa stalno nezaposlen. – T. je bil 1924–8 član prve trojke SKOJ v Zadvoru (z G. Gašperšičem in S. Smrekarjem); KPJ od 1928; občin. odbora Dobrunje (izvoljen 1934, 1939). Posmrtno odlikovan 1953 z redom nar. heroja. Po njem se imenuje cesta v Sostrem, 1954 pa so mu odkrili ploščo na Zadružnem domu v Zadvoru.

T. je v obdobju 1924–41 širil komunist. ideje na delovnih mestih (med gospodar. krizo 1929–32 organiziral demonstracije brezposelnih pred občino v Dobrunjah), pretežno pa v Zadvoru pri prosv. društvih Svoboda (soustanovitelj, 1927–32 tajnik, 1932–5 preds. do prepovedi društva), Zarja (1935) in Vzajemnost (1935–41 soustanovitelj in preds.), ki so pod njeg. vodstvom priredila 58 večjih kult. nastopov z revolucion. vsebino. – Dne 12. jul. 1941 je odšel k partizanom, da se je z več člani Vzajemnosti umaknil pred ital. racijami, a se zaradi stanja po operaciji ni mogel priključiti Molniški četi (1. partiz. enota Sje, ustan. 13. jul. 1941). Vrnil se je domov in postal član Okrožn. komiteja KPS za Lj. ter organizator NOB v rajonu Barje–Ig. Okt. 1941–27. apr. 1942 je bil član OK KPS v Kočevju, po izdaji je bil ujet, mučen v lj. zaporih in ustreljen. – T-ova žena Justina r. Grad (r. 30. nov. 1908 Valentinu in Frančiški r. Zupančič v Dobrunjah, ustreljena v noči med 28. in 29. nov. 1943 pri Sv. Urhu n. Lj.), delavka v papirnici Vevče, od maja 1942 članica RK KPS, je 1941–2 vodila bolničarski tečaj v Zadvoru. Od 1942 do apr. 1943 je bila v internaciji na Rabu in v Gonarsu. – Prim.: r. matice (župn. urad Sostro); osebni dokumenti (hrani hči Majda por. Lovec, Sostro); Ljubljana v ilegali. 1959–70, I. 446; II. 89; III. 344, 492; IV. 94; Zbornik NOB Lj. Moste-Polje. 1965, 161–96; Š. Ravnikar-Podbevšek, Sv. Urh. 1966, 41, 45, 61, 356; Trideset let Molniške čete. 1971, 7–8, 90 (s sliko); Naša obramba 1973, št. 12 (s sliko); Narodni heroji Jsle. Bgd 1975, 276. *

Uredništvo: Trtnik, Anton (1908–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728696/#slovenski-biografski-leksikon (26. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine