Slovenski biografski leksikon

Tršar Marijan, slikar, grafik, publicist in lik. kritik, r. 17. febr. 1922 v Dolenj. Toplicah finanč. podpregledniku Ivanu in Mariji r. Jakše, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1928–30 v r. kraju, 1930–2 pa v Lj., tu tudi klas. gimn. 1932–40 (z mat.). Štud. je umetnostno zgod. 1940–3 na lj. univ. (6 sem.), 1945–6 obiskoval AUU, nato prekinil študij in ga 1948–51 nadaljeval (prof. G. A. Kos, SBL I, 527–8); 1951–3 obiskoval še specialko za grafiko pri prof. B. Jakcu (ib. I, 368). Zaposlen je bil 1952–5 kot prof. pripravnik na gimn. v Trbovljah, 1964–8 kot prof.-vodja lik. oddelka v Pionirskem domu v Lj., 1968 postal docent, 1974 pa izr. prof. na AUU v Lj., kjer predava anatomijo in prostorske zasnove. L. 1968 je študij. popotoval po Franciji. – Od l. 1971 je član mednar. združenja lik. kritikov AICA (Association Internationale des Critiques d'Art).

Kot likovnik je ustvarjal akvarele, mdr.: Griči, 1959; lesoreza Oče, Hiša (oboje 1953); barvne lesoreze: Pričakovanje, Čarovnice, Pošast, Trapecisti (vse 1957), Lase si suši, 1959 (lesorez Cirkuška družina je obj. v knjigi J. R. Biggs, International Woodcuts. 1958); mozaike: figuralna kompozicija, kulturni dom Zagorje, 1961, dva na stavbi sodišča v Lj. (sopraporto), 1962; zgrafito: v Lj. 1954 Pionir. knjižnica (Trg osvoboditve; soavtor I. Pleško); Banja Luka, Zenica, 1963 (2 zgrafita in 2 freski; soavtor M. Dovjak); Banja Luka 1964 (3 zgrafiti, 1 freska); Brestanica 1964 (1 zgrafito); Lugano 1963, 1965 (zgrafito, freska); dekorativna kompozicija na steni doma mladine v Planini, 1957. T. je kopiral srednjeveške freske po slov. cerkvah v več krajih, npr.: 1949 Vrzdenec, Visoko pod Kureščkom; 1955 Križna gora, Muljava, Sv. Primož; 1958 Bohinj, Hrastovlje.

Razstavil je prvič že kot dijak 1938 v Lj. (mentor B. Jakac), kasneje samostojno: 1957 Kranj (grafika); 1960 Slovenj Gradec (grafika; s kiparjem J. Lenassijem); 1966 Kostanjevica na Krki (grafika; s kiparjem S. Jarmom); 1967 Celje (grafika; s kiparjem Duš. Tršarjem); 1966, 1974 Piran (grafika); skupinsko, mdr.: doma: 1953 Lj. (ModG), Bgd, Zgb (skupina 1953); 1957 Lj. (III. mednar. graf. bienale); 1960 Zgb (II. bienale jsl. grafike); 1963 Lj. (MestG; skupina 1953); 1965 Lj. (VI. mednar. graf. bienale); na tujem, mdr.: 1957 Cincinnaty (Jsl grafika); 1958 Juž. Afrika, London, Toronto. T. se ukvarja tudi s knjižno opremo in ilustracijo (npr. dijaški almanah Pregled. 1939; Almanah delovnih brigad na Pesnici. 1946).

Napisal je štev. spremne besede k razst. katalogom in uvod v knjigo Fr. Mihelič, Grafika/Risba. 1972. Strokovne ocene in članke, ki jih označuje skrbna, teoretično jasna in jezikovno izpiljena umetnostna sodba, prinaša časopisje: Dialogi, NRazgl, Sinteza, Sd, Život umjetnosti in Delo (tu je 1968–9 v rubriki Naši sodobni slikarji in kiparji predstavil 45 umetnikov, gl. št. 4, 18, 39, 46 sl.). Obravnava domala vse »klasike« slov. slikarske, grafične in kiparske moderne, pa tudi najmlajše pojave. Izbor iz T-jeve kritike je izšel pod nasl. Hoja za poustvarjeno lepoto. Mrb 1970. Druge strok. knjige: Danski mozaik. 1964; Likovni elementi v moderni umetnosti. 1970; Jugoslovansko »naivno« slikarstvo. 1971; Sprehod po pariških galerijah. 1972. Mladinsko leposlovje: Indijanci, gusarji in detektivi. Mrb 1964 (sam tudi ilustriral); Zgodbe o psu Riku. Mrb 1968; otroški igri Zgodba o Dedku Mrazu in Prepovedana igra (obe 1968). L. 1975 in 1976 je napisal scenarije za televizijske oddaje: Grafične tehnike, Slikarske tehnike in Kiparske tehnike. V likovnem ustvarjanju je T. prešel pot od začetne realistične podobe prek transformacije videnega (oprte na ekspresionizem) do neoekspresionistične sinteze (F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. 1961, 220); v zač. 70-ih let je svoj slikarski svet pomembno preoblikoval v duhu aktualnih figuralnih in barvnih usmeritev. – Prim.: osebni podatki; EJ III, 282; ELU IV, 458; Zssl VI, 420; J 1944, št. 234; Delo 1965, št. 63; 1966, št. 148; PDk 1966, št. 137; Groharjeva slikarska kolonija, 1. Šk. Loka 1968, 14–15; JiS 1969, 191–2; Knjiga 1970, 323–6; Ko je ko u Jsli. 1970, 1097; Dialogi 1971, 605–7; L. Menaše, Evrop. umetnostnozgod. leksikon. 1971, 2179; Sd 1971, 76–81 (s sliko); LDk 1976, št. 243 (s sliko); 1978, št. 42; razst. katalogi, npr.: Grafika-plastika. 1957 (uvod Z. Kržišnik); Tršar, Lenassi. Slovenj Gradec 1960 (uvod E. Cevc). Kčč.

Krečič, Peter: Tršar, Marijan (1922–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi728524/#slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine