Slovenski biografski leksikon

Trstenjak (Terstenjak) Anton, psiholog in filozof, r. 8. jan. 1906 v Rodmošcih pri Gor. Radgoni malemu kmetu Janezu in Mariji r. Škerlec, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1912–8 pri Negovi, klas. gimn. 1918–26 (z mat.) v Mrbu, teol. štud. 1926–7 v Mrbu, 1927–33 v Innsbrucku, 1931 bil ord., promoviran pa: 1929 za dr. filoz., 1933 za dr. teol. Strok. se je izpopolnjeval v Parizu (1935, 1937), 1941–2 se specializiral iz eksperiment. psihol. pri prof. A. Gemelliju na univ. v Milanu; habilitiral se je 1939 z razpravama Od fenomenologije do ontologije (BV 1939, 124 do 174) in Ein neuer Weg zur Seinsphilosophie (Divus Thomas, Fribourg 1939, 327–59). Služboval je 1934–9 kot katehet na real. gimn. v Mrbu, 1939–40 bil prof. na visoki teol. šoli prav tam, 1940–6 docent za filoz. in psihol. na teol. fak. v Lj., 1946–8 tu izr., od 1948 redni prof., 1973 upok. V l. 1970 je bil 1 sem. predavatelj na fil. fak. v Lj. – L. 1945 je bila T-u ponujena docentura v psihol. inšt. univ. v Milanu, 1955 pa redna profesura na univ. v Gradcu, a ju ni sprejel. Gostoval je kot prof. 1958–9 na psihol. inšt. univ. v Montrealu (Kanada) ter opravil vrsto predavanj v tujini in doma. Aktivno je sodeloval na kongresih v Bruslju (1953, 1957), Gradcu (1953, 1957), Parizu (1953), Londonu (1955), Nijmegenu (1956), Rimu (1958), Düsseldorfu (1961), Padovi (1957, 1959, 1960, 1961); v strokovnih zvezah je z vodilnimi psihologi (J. Brožek, J. M. Faverge, C. H. Graham, L. M. Hurvich, D. Jameson, D. Katz, I. Meyerson idr.). 1960 je organiziral 1. kongres jsl psihologov na Bledu. Kot ekspert za funkcionalnost barv je sodeloval pri tovarnah Lek (Lj.), Krka (Novo mesto), Iskra (Kranj), Valjaonica bakra (Titovo Užice), RTV (Lj.) in pri raznih šolah. T. je zapriseženi sodni izvedenec za pisavo in izpraševalec v komisiji za strok. in special. izpite iz klinične psihologije pri Republ. sekretariatu za zdravstvo in soc. varstvo SRS, član več tujih in domačih znanstv. organizacij (Dt. Ges. f. Psychophysiologie, Aachen; Ass. Intern. de Psychol. Appliquée, Paris; Intern. working Group on Human Relat., Nijmegen; Združenja psihol. Jsle od ustav. 1953), od 1973 častni Društva psihol. Sje; od 1979 dopisni SAZU. – Odlikovan je bil 1959 z redom bratstva in enotnosti II. stopnje; 1974 z redom dela z rdečo zastavo; 1972 je prejel nagrado sklada B. Kidriča.

T. je izšel iz tomistične in predmetno teoretske šole (Fr. Veber) ter se usmeril v filozofsko antropologijo v duhu eksistencializma. Kot psiholog se ukvarja z eksperimentalno psihol. zlasti barv, s klinično, industrijsko, sociol., umetnostno in pastoralno psihol. in je strokovnjak za grafologijo ter psihol. svetovanje. Objavljati je začel v Prerodu 1926, napisal pa je knjige a) znanstvene: Pastoralna psihologija. 1946; Zlivanje in ločevanje barvnih vtisov. Celje 1948; Psihologija dela. 1951; Psihologija umetniškega ustvarjanja. 1953 (gl. NRazgl 1954, št. 8, 17–9); Oris sodobne psihologije. I. Teoret. psihol. Mrb 1969, 1974³; II. Uporabna psihol. Mrb 1971, 1974² (ocene: M. Polič, Anthropos 1971, 210–2; V. Arhar, PD 1972, št. 19; VMrb 1972, št. 8; Znamenje 1972, 189 sl.; PDk 1974, št. 28; NRazgl 1975, 290); Problemi psihologije. 1976 (LDk 1976, št. 339); Človek in barve. 1979; Psihologija dela in organizacije. 1979; b) poljudnoznanstvene: Med ljudmi. Celje 1954, Clc 1971² (prev. v ital. 1957, 1971²; češč. 1968 Rim, 1969² Praga); Pota do človeka. 1957; Človek v ravnotežju ali nauk o značaju za vsakogar. 1957; Človek v stiski. 1960; Če bi še enkrat živel ali psihologija življenjske modrosti. 1965 (prev. v shrv. 1968); Hoja za človekom. 1968 (prev. v ital. Brescia 1975); Človek samemu sebi. 1971 (ocene: J. Gregorič, Glasnik slov. duhovn. dr. 1972, 26–7; J. Zalokar, ZstV 1972, 234); V znamenju človeka. Tinje 1973; Človek in sreča. Celje 1974; Stara in nova podoba družine. Tinje 1974; Da bi bili z Njim. ib. 1975; Krščanstvo in kultura. ib. 1975; c) učbenik: Metodika verouka. 1941 (prev. v ital. 1945, 1955², Milano); nad 180 razprav, študij in člankov v domačih časopisih in zbornikih, mdr.: DS (1932: Beseda umira), RSAZU 1950, I. razr. (Fenomenološka razčlenitev barv), Prispevki k psihologiji. 1960 (Od fiziologije do sociologije zaznav), 5. Savjetovanje o rasvjeti. Opatija 1961 (Uloga boje u radnim prostorijama; gl. tudi Produktivnost 1962), Razsvetljava v šoli. 1964 (Barve in prostor v šoli), Svet med Muro in Dravo. 1968 (Karakterološka podoba slovenjegorišk. človeka), Nova pot 1968 (Sodobne teorije osebnosti), Revija za psihologiju 1970 (K vprašanju interakcije med zaznavo svetlobe in časa), Psihologija 1971 (Teorija sistema i psihologija), Anthropos 1974 (Grafologija kot psihodiagnostično sredstvo); inozemskih, mdr.: Archivio di psicologia, nevrologia … 1945 (Farbenkonstanz u. Farbenkontrast im Lichte d. Sonderung u. Verschmelzung optischer Eindrücke; gl. tudi Commentationes Pontificiae Acad. scient. Roma 1946, in Contributi del Laboratorio … 1952), Contributi del Laboratorio di psicologia dell' Univ. cattolica 1952 (Geometrisch-optische Täuschungen als dynamischer Vorgang), Congrès Intern. de Psychotechnique. Paris 1953 (L'accès anthropologique au phénomène de la monotonie du travail; gl. tudi Contributi … 1955), Bull. of the Intern. Assoc. of Applied Psychology 1956 (Criticism of Szondi's Hypothesis of the Affinity of Instincts and Sympathetic Facial Expression, gl. tudi Archivio di psicologia… 1956), Rivista di psicologia 1956 (The Experience of Time and the Question of Subjective Boredom), Proceedings of the 15th Intern. Congres of Psychologie. Bruxelles 1957 (Geometrical Illusions as a Proof of the Interdependence of Space …; gl. tudi Acta Psychologica, Amsterdam 1959), Proceedings of the 13th Intern. Congres of the Intern. Associat. for Applied Psychology, Roma 1958 (Critical Remarks on Functional Colour for Machines), Atti del 3o Congresso nazionale del Colore. Padova 1959 (Basi psicologiche dei metodi visivi nella scuola e la pedagogia), 5. Intern. Farbtagung. Düsseldorf 1961 (Motorische Reaktionswerte einzelner Farbtöne u. ihre statist. Erheblichkeit), Bull. du C. E. R. P. 1963 (Deux recherches sur l' interaction audio-visuelle), 6. Intern. Farbtagung. Luzern 1965 (Zur Frage d. »langweiligen« Farben), Intern. Farbtagung Dresden 1966 (Motorische Reaktionswerte von Signalfarben …), Proceedings of 3rd Intern. Congres of Soc. Psychiatry. Zgb 1971 (Relig. Kern in d. psychoanalyt. Katharsis), Estratto dagli Atti e memorie della Commiss. Grotte »Eugenio Boegan« 1971 (Analisi grafologico-caratterologica di 21 speleologi), Slovenská Akad. vied, Bratislava 1975 (Metodologické problémi psych. v razvoji európskych social. krajín: Systémový prístup v psychológii;) nad 50 ocen o delih, mdr.: M. Vidmar, Moj pogled na svet (DS 1936); isti, Oslovski most (M 1937); isti, Med Evropo in Ameriko (Dejanje 1938); Fr. Derganc, Svetozor (DS 1936); A. Ušeničnik, ISp I.–X. (Č 1939–41); v EV (od 1952) zlasti pa v Schweizerische Zft f. Psychologie (od 1969–). Šifre: x. y.; Catholicus (Dejanje 1938–9). – Prim.: osebni podatki; SPor 1951, št. 291; SodP 1952, 5–6; Wiener Archiv f. Psychologie 1952, št. 53–4; Archivio di psicologia (Milano) 1953, 541 sl.; 1954, 251 sl.; Journal de Psychologie (Pariz) 1953; Neue Zeit (Gradec) 25. marca 1954 (s sliko); De Gelderlander Tagblad voor Nijmegen 5., 12. sept. 1956 (s sliko); Homo Faber (Roma) 1960 (s sliko); Colore (Milano) 1961 (s sliko); Corriere del medico (Pisa) 8. maja 1961; A. Michelli, La sincromia (Lucca) 1963; Handbuch d. Psychologie (Göttingen) 1964, 1966; Književni glasnik MD 1966, 43–4; 1968, 7–9; Delo 1966, št. 5 (s sliko); L. Stanek, Panonski zbornik 1966, 341–5 (s sliko); Fr. Verbinc, Filozofski tokovi na Slov. 1967 (kazalo); H. Frieling, Gesetz d. Farbe (Göttingen) 1968; Pogovori 1969/70, 121 do 125; Knjiga 1970, 549–51; Nova mladika 1970, 9–12 (s sliko); ZstV 1971, 73–5 (s sliko); D. Stary, Bibliografija… psihologa u Jsli do god. 1970. Zgb 1973; Stopinje (M. Sobota) 1975, 44–54 (s sliko); Delo 1976, št. 5 (s sliko); Družina 1976, št. 2 (s sliko); Znamenje 1976, 74–5; KMD 1976, 120–1 (s sliko); Psihološke novine (Bgd) 1978, št. 16. Gpn.

Gspan, Alfonz: Trstenjak, Anton (1906–1996). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi727000/#slovenski-biografski-leksikon (25. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine