Slovenski biografski leksikon

Trost Andrej, bakrorezec, r. neznano kdaj v Deggendorfu na spodnjem Bavarskem ali neznano kdaj v okolici Gornjega Grada ali 29. novembra 1643 v Hotinji vasi (Ottendorf) pri Hočah, u. 8. jun. 1708 v Gradcu. V l. 1648 in 1650 je bil učenec lat. šole (gimn.) v Rušah, bakroreštva pa se je učil v Gradcu in na Dunaju, kjer ga je 1668 srečal G. M. Vischer. Ta je spoznal T-ovo znanje in uporabnost za svoja zasnovana dela o štajerski, postala sta sodelavca in prijatelja. Iz arhiv. virov posnamemo, da se je T. po 1675 naselil v Gradcu, 1687 se tu por. z Marijo Salomo r. Fleischhacker, drugič 1698 z Marijo Terezijo r. Höckinger, ki mu je tudi pri bakrorez. delu pomagala. Med 1678–88 se je večinoma zadrževal v Valvasorjevi delavnici na Bogenšperku, tu skoraj izključno rezal zanj, zato ni utegnil v zmenjenih terminih pošiljati Vischerju naročenih bakrorezov (le-tega pa so terjali štaj. stanovi). L. 1679 je med njima prišlo do sodnega procesa, a sta se pobotala, in ko je Vischer zbolel in 1696 u., je T. kot njegov prijatelj in najboljši sodelavec prevzel nadaljevanje njeg. Topogr. Ducatus Styriae, jo 1700–6 izdajal in se z njo pečal do smrti.

T. je vrezal mnoge bakroreze za pomembna topogr. dela Slov. Za G. M. Vischerja: Styriae Ducatus fertilissimi nova geographica descriptio. Gradec 1678; Topogr. Ducatus Styriae. 1681, 1700. Za J. V. Valvasorja: Dominicae passionis icones. 1679 (Pasijonska knjižica); Topogr. Ducatus Carnioliae modernae. 1679; Topogr. arcium Lambergianarum. 1679; Ovidii Metamorphoseos icones. 1680; Topogr. Archiducatus Carinthiae modernae. 1681; Topogr. Carinthiae Salisburgensis. 1681; Theatrum mortis humanae tripartitum. 1682 (Prizorišče človeške smrti); Topogr. Archiduc. Carinthiae antiquae et modernae completa. 1688; D. Ehre d. Hertzogthums Crain. 1689. Slike kranjskih in kor. krajev in gradov je izdelal po Valvasorjevih risbah, zgod. in druge slike pa v glavnem po predlogah Janeza Kocha. V baker je vrezal tudi večino prilog in zemljevidov za Die Ehre… in – po Valvasorjevih slikah – obe veliki panorami Lj. in Clca. Za druge avtorje: prospekte in graf. liste za: E. J. Naso von Leuenfels, Monumentum historico panegiricum tam antiqui, quam gloriosi stemmatis … Wratislawiae 1680; J. Macher, Graecium incliti ducatus Styriae metropolis topographia. 1700; J. V. Hauck, Mausoleum … Leopoldi I. … 1705; Flugblatt auf die Beisetzung d. Reliquien d. Hll. Victoria u. Konstantia zu Graz. 1694; Apes acad. operosorum Labac. … 1701. Razen tega je T. rezal ilustracije (vedute gradov in pokrajin. histor. scene), geogr. karte (Štajerska 1678; Hrvaška 1683), diplome (mdr. za univ. v Gradcu 1687), nasl. strani za knjige in koledarje, grbe (mdr. Valvasorjev), portrete (npr. Ferdinanda II.), samost. grafične liste (pokrajine, mesta, alegorije), relig. podobice in spomin. liste, čestitke ip. T-ov umet. vrh so bakrorezi v Pasijonski knjižici. Po obsegu je T. opravil veliko delo, po kakovosti pa bi o samostojni umet. ustvarjalnosti težko govorili. Bil je tehnično izurjen bakrorezec z značilno čisto, v nekem smislu geometrijsko izvedbo, po kateri njegove izdelke skoraj na prvi pogled razlikujemo od drugih. T-ove štev. grafične liste hranijo: Stm. Landesarchiv (Graz); Metropolitana (Kabinet grafike JAZU, Valvasorjeva zbirka, Zgb); samostana Admont in St. Lambrecht na avstrij. Štajer.

Prim.: Landeshauptmannschafts Gerichtsakten 1679 (Stm. Landesarchiv Graz); EJ VIII, 375; ELU IV, 456; Erberg 190; NE IV, 890; Pohlin 56; Strahl 18–9; Thieme-Becker XXXIII, 432–3 (z bibliografijo); Wastler 169 do 170; J. F. Christ, Anzeige u. Auslegung d. Monogrammatum … 1747, 180; H. R. Füssli, Kritisches Verzeichnis d. besten nach d. berühmtesten Mahlern aller Schulen vorh. Kupfersticher I–IV, 1798; Oesterr. National-Encyklop. V. 1836, 561; J. C. Hofrichter, Chronik d. Pfarre Maria Rast in Untersteiermark. 1872, 39, 46; MhVSt 1882, 112–28; E. Kümmel, Beiträge zur Kunde stm. Geschichtsquellen. 1879, 113; J. Zahn, Styriaca. 1896, 249; V. Steska, Slov. umetnost. 1927, 20; F. Stelè, GMDS 1928, 8, 11–2, 18–9 in pass.; S. Ubel, Bull. Inst. za lik. umjetnosti JAZU 1953, št. 1/2, 29–30; M. Despot, ib. 1957, št. 2, 153–5; Umetnost XVII. stol. na Slov. 1968, 62–3 (E. Cevc); J. Curk, ČZN 1969, 314 in pass.; J. V. Valvasor, Prizorišče človeške smrti. 1969 (prirejen reprint), 286 sl. (E. Cevc); isti, Pasijonska knjižica 1679. 1970 (reprint), 42–4, 51, 56 (E. Cevc); isti, Topogr. Ducatus Carn. modernae. 1970 (reprint), 4–6, 15, 18 (B. Reisp); E. Cevc, Loški razgledi 1970, 86–9, 104; G. M. Vischer, Topographia Ducatus Styriae. 1971 (reprint), 9, 14, 17 (I. Stopar); isti, Zemljevid slov. Štaj. iz 1678. 1972 (reprint), 13; I. Stopar, Celjski zbornik 1971/2, 369; isti, ČZN 1973, 272. Lc. + Reisp

Lisac, L., Reisp, B.: Trost, Andrej (1643–1708). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724835/#slovenski-biografski-leksikon (15. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine