Slovenski biografski leksikon

Treo Viljem, stavbenik, v Lj. r. 2. avg. 1845 mestn. zidar. mojstru Antonu in Ani r. Richter (iz Clca) ter u. 9. avg. 1926. Po osn. šoli je 1857 kot priv. učenec opravil izpit čez 4. razr. normalke, 1858 obiskoval 1. razr. realke v Lj., nato obrtno šolo (odd. za gradbeništvo) v Holzmündenu (Braunschweig, Nem.) in se potem zaposlil v očetovem podjetju. L. 1869 je dobil obrtno dovoljenje za zidar. mojstra, 1873 postal tehn. vodja novoustan. Kranjske stavbne družbe, ki ji je oče Anton prepustil svoje podjetje (z inventarjem in materialom vred), 1891 se je osamosvojil in opravljal obrt do 1920. Po 4 letih je hotel koncesijo obnoviti (po smrti sina Romana, tudi stavbenika), a je prošnjo umaknil. L. 1890 je dež. vlada T-a določila za začasnega načelnika združenja stavbenikov.

T. je nastopil kot stavbenik v času, ko je Lj. razvila živahnejšo gradnjo; kot tehn. vodja družbe ali kot samost. podjetnik je vodil (večkrat tudi projektiral) gradnjo številnih javnih in zaseb. poslopij, še danes značilnih za podobo mesta Lj.: prvo delo je stavba realke v Vegovi ul. (s Fr. Faleschinijem st., po načrtu dunaj. arh. Aleks. Bellona, dograjena 1874); pri Kranj. stavbni družbi (najpomemb. podjetju) vse stavbe na južni strani današnje Cankarjeve c., v Beethovnovi, Župančičevi, Tomšičevi ul., mdr. v slednji 1879 poslopje Kranj. hranilnice (zdaj sedež CK ZKS, po T-ovem načrtu, izbranem na natečaju; 1934 nadzidano in fasada spremenjena); 1875 mestno šolo na Grabnu (Cojzova c.); 1881 mestno klavnico (Poljanska c.); 1883 poslopje Nar. muzeja; 1884 hišo trgovca Petra Schleimerja na Titovi 4; 1886 Mundovo hišo na Rimski c. 10 in i. l. pehotno vojašnico na Taboru; 1887–8 otroško bolnico na Poljanah; 1888 Terpotitzevo hišo na Resljevi 12 (ena najlepših zaseb. zgradb v Lj.); 1889 stavbo filharmonične družbe (načrt O. Wagner, T. predložil konkurenčnega, ki sicer ni bil sprejet, a so med gradnjo marsikaj spreminjali po T-ovi zamisli); 1885 gledališče na Reki (po načrtih arh. Fellnerja in Helmerja). Kot samost. podjetnik je zgradil v Lj.: Bambergovi hiši v dan. Moše Pijadevi 13 (porušena) in v Dalmatinovi 10 (verj. ju sam projektiral); Wettachovo vilo na Prešernovi oz. Tomšičevi 13; vilo v isti ul. št. 15; Gorupove hiše v Gorupovi ul.; Gradišče št. 11; lastni hiši v Kersnikovi ul. 5 in 7; 1903–4 hotel Union in 1907–8 poslopje Ljudske posojilnice na Miklošičevi c. (načrti za oboje arh. J. Vancaš); Drofenigovo hišo na Mestn. trgu 23; 1907 cerkev sv. Antona na Viču ter začetna (1906) in končna (1924) dela pri cerkvi na Rakovniku (načrti milanskega arh. Maria Ceradinija; gl. A. Logar, Kratka zgod. c. Marije Pomočnice na Rakovniku 1904–66. 1967, 5, 7). V tem času je zaposloval ok. 150 delavcev in se tako uvrstil med velika ljubljanska stavbna podjetja. – Oče Anton, r. 16. okt. 1806 v Možacu (Moggio, Furlanija), u. 30. sept. 1888 v Lj., se je 1833 priselil v Lj., bil 10 let zidar. polir pri raznih mojstrih, 1844 opravil izpit za mestn. zidar. mojstra pri dež. stavbni direkciji, si izposloval pravico do zidar. obrti, ki jo je 1870 opustil. Bil je sposoben in uspešen stavbenik in zgradil nekaj pomemb. lj. zgradb, mdr. 1851 protestantsko cerkev. – Prim.: matice franč. župnije Lj.; Denkschrift über die Tätigkeit d. Krainischen Baugesell. während d. ersten Viertel-Jahrhunderts ihres Bestandes 1873–1898. 1898, 19, 33; S 1925, št. 171; I. Ogrin, ib. 1926, št. 184; V. Valenčič, Gradbeni razvoj Lj. od dograditve južne žel. do potresa 1895, Kron 1961, 141; isti, Lj. stavbeništvo od srede 19. do začetka 20. stol., ib. 1969, 79, 83; 1970, 137–8 (s sliko). Vlč.

Valenčič, Vlado: Treo, Viljem (1845–1926). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi721706/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine