Slovenski biografski leksikon

Tornquist Aleksander, geolog in paleontolog, r. 18. jun. 1868 v Hamburgu, u. 1. nov. 1944 v Gradcu (ob bombnem napadu). Geol. in paleontol. je štud. na univ. v Göttingenu, tu bil 1892 prom. in se 1896 habilitiral. Kot izr. prof. je služboval od 1900–7 na univ. v Strasbourgu, 1907–14 v Königsbergu, kot red. prof. za geol. pa od 1914–44 na tehn. visoki šoli v Gradcu. Sprva se je ukvarjal s paleontol. raziskavami amonitov predvsem v alpsko-mediteran. srednji triadi, pozneje v glavnem s tekton. in rudar.-geol. problemi. Na prošnjo potresoslovne komisije na Dunaju je napisal študijo Das Erdbeben von Rann an der Save … (Mitt. Erdb. Kommission N. F. 52, Dunaj 1918, 1–117), v kateri je ugotovil položaj hipocentra in tekton. značaj potresa v Brežicah in hkrati opisal stratigraf. in tekton. razmere vzh. Gorjancev. V svinčevem rudniku pri Litiji in v njegovi širši okolici je raziskal mineral.-petrograf. in geol. razmere. Nastajanje rudišč v litij. antiklinali, ki ga je postavil v začetno dobo miocena, naj bi trajalo nekako do sarmata, in sicer kot posledica skrepenevanja andezit.-dacit. magme v spodnjem miocenu. Po lečah antracita in rastlin. ostankih je dognal, da so se karbon. skladi litij. antiklinale odlagali v plitvem morju blizu obrežja, medtem ko so jih imeli prejšnji geologi za prehodni facies med litoralno cono in šelfom zgornje-karbon. morja. Nadalje je ugotovil, da so triadni skladi transgredirali na karbonske, ker ni našel na meji med karbonom in triado nikjer milonitov (gl. Die Blei-Zinkerzlagerstätte der Savefalten …, Bergund Hüttenmännisches Jb. 77, Dunaj 1929, 1–27). Na poziv italijanskih oblasti je raziskal hidrograf. in geol. razmere v zaledju Reke, da bi dognal, kakšne so možnosti za preskrbo mesta z dobro pitno vodo. V razpravi Die Tektonik und das Karsthöhlensystem … (Mitt. Naturwiss. Ver. f. Steiermark 68, Gradec 1931, 157–64) opisuje, da je ves Reški kras preprežen s štev. rovi in kanali, po katerih se pretaka podzemska voda, in da je sistem podzemskih votlin na tem krasu precej podoben sistemu na Tržaškem krasu. Pomisleke vzbuja T-ova trditev, da bi začela voda že v miocenu izdelovati podzemske votline, ko so nedaleč na Dolenj. in Notranj. krasu skoraj povsod ugotovljeni ostanki in sledovi nadzemskega teka voda še izza časa spodnjega pliocena (GV 1933, 209–11). – Prim.: Mitt. Geol. Ges. Wien 1943–5, 1949, 266; H. Zapfe, Index paleontologicorum Austriae, Dunaj 1971, 120 (Catal. foss. Austriae, zv. 15). I.R.

Rakovec, Ivan: Tornquist, Aleksander (1868–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi715229/#slovenski-biografski-leksikon (4. junij 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine