Slovenski biografski leksikon

Toman Aleksander, časnikar in publicist v ZDA, agronom, r. 25. febr. 1851 v Kamni Gorici posestniku Janezu in Mariji r. Rabič, u. 14. maja 1931 v Lj. (nečak Lovra T-a, gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, realko 1863–8 v Lj. (z mat.), nato poljedel. akad. v Ogrskem Starem Gradu (Magyar Óvár, Madž.) ter postal agronom. Kot začetnik je služboval v Slavoniji; 1875 se je v gozdovih ok. Jamnice (avstr.-tur. meja) pridružil odredom Petra Mrkonjića (poznejšega kralja Petra I. Karadj.), ki je zbiral prostovoljce za vstajo proti Turkom, bil tu več ko leto dni poveljnik čete, po Berl. miru 1878 pa se je ob aneksiji BiH moral umakniti.

V ZDA, New York, je prišel 1883, se sprva zaposlil kot risar pri raznih obrtno-dekorac. delih, po ustan. AS, prvega slov. časnika v ZDA 1891, se preselil v Tower (Minn.) in posvetil časnikarstvu: 1892–9 pisal v AS (urednik J. F. Buh, SBL I, 64), Glas svobode, amer. Yougoslav Review, tedaj je bil tudi redni dopisnik GN v New Yorku (prva leta stalna rubrika »Razmišljanja pod črto«, podpis Free Lance), 1901 urejal nekaj mesecev tednik Mir v Pueblo (Colorado). Po sporu z lastnikom se je i.l. preselil v Chicago (Ill.), 3 mesece urejal prvi slov. socialist. časnik v ZDA Zoro, ki pa je zaradi pomanjkanja naročnikov prenehal. Po l. 1901 je urejal slov. del glasila Camp and Plant (Pueblo, izd. Colorado Fuel and Iron Comp., gl. ur. Lawrence Lewis), 1905–6 tednik Delavski prijatelj (Pittsburgh, Pens.); 1907 je s pomočjo Fr. Grampovčana ustav. v Chicagu polmesečnik Jsl gospodar v Ameriki, v njem propagiral kolonizacijo Slov. v drž. Missouri in Texas (pogodba s tamkajšnjo žel. družbo The Southern Pacific Railroad Comp.), zaradi špekulacij z delnicami pa so bili naseljenci po nekaj mesecih ob vse. T. je nato odšel v London (verj. zaradi nejevolje oškodovancev, čeravno je sam tudi vse izgubil), se skromno preživljal s časnikarstvom, pisal mdr. v lond. Review of Review (več preglednih člankov o Bosni in Makedoniji, razmerah na Balkanu), tudi v amer. liste; čez 2 leti se vrnil v ZDA, 1910 pa (po 27 letih) v Sjo. V Lj. je bil zaposlen pri KD, sept. 1914 obsojen na 14 mesecev, zaprt v Lj. in Mrbu (ker je javno govoril, da bo Avstrija propadla, Srbija zmagala), 1923–7 angl. korespondent pri Aloma Comp., v glavnem pa brez dela; šele 25. maja 1925 ga je nar. skupščina imenovala za nacion. delavca ter mu prisodila skromno pokojnino; zadnja leta je živel v lj. Mestn. zavetišču (Japljeva ul.), kjer je tudi u.

Pred odhodom v ZDA je pisal v N in SN, po vrnitvi v Sjo pa v SN, J, ŽiS (o življ. Slov. v Amer.), prevajal propagandne članke o slov. čebelah za tuje in dom. liste, mdr. za LZg (1911), SČ (1921–3, 1926), za KD napisal The Carniolan Gray-Banded Alpine Bee. Lj. 1911 (anon.), brošuro, ki je ponesla sloves kranj. sive alpske čebele do Japonske; KD je tudi izd. T-ov prevod E. F. Phillipsa Izrejevanje matic. Lj. 1911 (anon.); še v Towru pa založba AS: Ustava Zjedinjenih držav v Ameriki. b. l., prvi slovan. prevod tega dela. T. je bil osebno skromen, v besedi in pisanju pa neizprosen zagovornik svobodne misli. Potreba po ustan. podporne organizacije za medsebojno pomoč na svobodomiselni osnovi je bila od vsega začetka vodilo štev. T-ovim člankom v amer.-slov. listih; njegov delež pri ustan. SNPJ bo dognan in ocenjen šele ob pisanju zgod. tega združenja. — Prim.: Šlebinger-Marentič 162, 168; J 1926, št. 99; 1927, št. 276 (s sliko); 1928, št. 222; 1931, št. 112 (s sliko), 113; ŽiS 1927, 1116–9 (s sliko); Jsln 1931, št. 111; Prosveta 1931, št. 127, 134; S 1931, št. 109; SN 1931, št. 44 (s sliko), 108; Kron 1940, 123; SIK 1969, 331–2 (s sliko). Slika: IS 1931, 178. Bjc.

Bajec, Jože: Toman, Aleksander (1851–1931). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi702951/#slovenski-biografski-leksikon (15. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine