Slovenski biografski leksikon

Tikvič Janko, mladinski pesnik in pisatelj, potopisec, zapisovalec ljud. blaga, r. 16. avg. 1862 v Sakušaku (zaselek Oblačjek pri Juršincih = prej Sv. Lovrenc v Slov. goricah) želarju Blažu in Mariji r. Plohl, u. za jetiko 11. febr. 1890 v kraju Wündschuh blizu Wildona (Avstrija). Osn. šolo je obiskoval v Juršincih (župnik J. Meško, SBL II, 105–6), gimn. 1875–8 v Ptuju, 1878–81 v Mrbu in 1881–3 v Nov. mestu (z mat.). Študiral je 1883–7 bogoslovje v Mrbu (1 leto) in Gradcu, 1886 ord., nato 1887–90 kaplan v Wundschuhu.

Pobude za slovstv. delo je T. dobil v gimn., ko so dijaki, med njimi verj. tudi T., nabirali za prof. F. Hubada (ib. I, 355–6) »vražje vere — babje vere«, in pa ko so semeniščniki za vajo v slovenščini izdajali »majhen list Lipa« (glej T-čev nekrolog sošolcu J. Mihalkoviču v SGp 1886, št. 25, Cerkv. pril. 530); skoraj gotovo je tu mišljena Lipica, rkp. list mrb bogoslovcev, a je T-čev delež neugotovljiv, ker je letnik 1880/1 izgubljen (gl. ČZN 1928, 126). V 7. razr. gimn. je napisal pri prof. L. Hrovatu za nalogo pesem Slovenska domovina (gl. izv. gimn. v Nov. mestu 1881/2, 26), v 8. razr. pa šol. knjižnici v Nov. mestu daroval knjige: pesmi I. Trnskega; J. Jurčič, Listki. I.; G. E. Lessing, Emilia Galotti; W. Shakespeare, Julius Caesar (gl. izv. gimn. v Nov. mestu 1882/3, 67); od doma je poznal izdaje MD, v gimn. bil nanje, na SGp in na V sam naročen (slednjega priporočal tudi odraslim, gl. SGp 1888, 366 in V 1889, 40). Nar. zavednost je kazal s podporo knjižnici podružn. sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico ter z volilom 100 gld DCM (Mir 1890, 110); odpor do nemškutarstva izpričuje pismo domačim (z dne 9. febr. 1889). Objavil je 9 pesmi v V: mdr. Kóšnja (1879, 97), Cérkvica (1881, 33), Najlepše je domá (ib. 60), kjer je opazen uredniški delež F. Levstika (gl. ZbD II., 381); pesmi so epigonske, idilične slike iz narave, iz kmečk. življenja, ena je domoljubna, 2 religiozni. Oblikovno in izrazno so preproste, deloma neokretne, po čustveni naravnanosti jih je Levstik označil za prežalostne in otrokom po tematiki neustrezne (gl. Listnica v V 1886, 72, 184); v rkp. je ostalo voščilo v verzih kaplanu J. Sinku. — Bolj osebne so T-čeve pripovedi v V (1880, 84, 133–5; 1881, 9–10, 40–1, 134), ki obravnavajo življ. usode posameznikov, prikrojene v posnemanja vreden ali svarilen zgled, v smislu krščan. naukov, z izrazito črno-belo tehniko in sentimental. poudarki; zgodba je večinoma le nakazana, bolj so izdelani posam. prizori, sveže učinkujejo realist. okviri z navedbami, značilnimi za okolje T-čevega otroštva, vse pa spominjajo na zgodbe Chr. Schmida. — Dva potopisa v SGp: Iz potne torbice (1882, 5 sl., anon., nedokončano), o dij. poti do Nov. mesta, z zapisi ljud. blaga; Nekaj iz potovanja (1888, 357 sl.), o poti na Gorenj. in o srečanjih z Gustavom Ipavcem (SBL I, 364–5), s prof. Jož. Pajkom (ib. II, 250–1) in z I. Tomšičem (gl. čl.). V obeh, zlasti v drugem, nastopa T. ostro proti Nemcem in njih. ponemčev. težnjam. — Zapisovalec: obj. je 14 ljud. pesmi iz Slov. goric oz. odlomkov v SGp (1881, 157–8; od teh je 6 sprejetih v SNP, 2 z netočnimi podatki), 2 ljud. pesmi (ib. 1882, 6, 22), nekaj ljudskih vraž (ib. 1882, 6, 37–8), legendarnih motivov (ib. 29, 30) in pripovedki: Pripovedka o kralji Matjaži (ib. 6, gl. tudi J. Pajek, Črtice iz duševn. žitka štaj. Slov. 1884, 176; J. Kelemina, Bajke in pripovedke slov. ljudstva. 1930, 379; I. Grafenauer, Slov. pripov. o Kralju Matjažu. 1951, 69, 219–20, zapisovalec naveden napačno!); Pripovedka o Hergaduši (SGp 1882, 14–5, gl. J. Pajek, Črtice …). — Psevd.: I. Z., J. Z., Janko T., I. Zagorski (po zaselku Zagorci pri Juršincih, kjer je T. preživel del otroštva), J(anko) Zagorski, Zagorski. — Prim.: r. matice in župnij. kron. (Juršinci); mrl. matice in protokol župn. St. Nikolaus (Wundschuh); katalogi gimn. Ptuj (gimn. Ptuj), Mrb (Pokraj. arhiv Mrb) in Novo mesto (Zgod. arhiv Novo mesto); matica dij. semenišča v Mrbu, protokol o odpustu iz lavant. škofije (oboje ŠkAMrb); nekaj dokumentov in korespondence (rkp. odd. Univ. knjižnice Mrb); Slekovčeva kartoteka duhovnikov (Pokraj. arhiv Mrb); izv. gimn. v Ptuju 1875–8, Mrbu 1878–81, Nov. mestu 1881–3; SGp 1890, št. 10, Cerkv. pril. 10; Südsteierische Post 1890, št. 15; V 1890, 55. — Slika: Univ. knjižnica Mrb (rkp. odd.). Gr. + AGr.

Glazer, J., Glazer, A.: Tikvič, Janko (1862–1890). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi700030/#slovenski-biografski-leksikon (22. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine