Slovenski biografski leksikon

Teržan Josip, agrokemik, r. 24. jan. 1902 v Petrovčah pri Celju posestniku in hmeljarju Karlu ter Mariji r. Mohor, živi v Rušah pri Mrbu. Osn. šolo je obiskoval 1907–12 v Petrovčah, real. gimn. 1913–21 v Celju, agron. fak. v Zgbu, 1925 dipl. V zim. mesecih 1925/26 je bil na praksi pri KD v Lj., s 1. apr. 1926 pa je nastopil službo pri kmetij. min. v Bgdu kot referent za hmeljarstvo; 1927–8 je bil na izpopolnjevanju v hmeljar. ustanovah v Münchnu in Žatcu (ČSR) ter na Agrarn. inst. v Pragi (odd. za agrar. politiko), po vrnitvi vodil do maja 1930 referat za industrij. rastlinstvo v kmetij. min. v Bgdu, 1930–9 pa kmetij. pospeševalno službo v Tovarni dušika v Rušah. L. 1939 je bil imenovan za pomoč. direktorja in načelnika oddelka za živilsko industrijo drž. direkcije za prehrano v Bgdu. Ob okupaciji je prišel v Ruše. Odpeljan je bil v taborišče, jun. 1941 pa bil z družino izgnan v Srbijo, od nov. 1944 delal pri Poverjeništvu za obnovo dežele in vodil tovarno Zorka, Šabac-Bgd. Maja 1945 se je vrnil v Ruše, vodil planski sektor in pozneje komercialno službo podjetja tovarne dušika do upok. 1962. Kot predstavnik tovarne je organiziral številne gnojilne poskuse po vsej državi in analiziral tipe tal ter kvaliteto pridelkov. Več let je bil član glavnega, nato predsednik nadzornega odbora KD za Sjo v lj. in mrb oblasti, član glavnega odbora jsl agronomov in predsednik slovenskega agronom. društva. Od 1967 je preds. kraj. skupnosti in PD Ruše, pomaga pri organizaciji turizma na Pohorju in kmečk. turizma v Slov. goricah, Halozah in Obsotelju.

T. je napisal knjige: Poučnik o gajenju hmelja. Bgd 1927; Monografija kulture hmelja v Kralj. SHS. Bgd 1928; Kmetovalčev svetovalec. Lj. 1929; Več dobre krme! 1932, 1933² (popravlj. in pomnožena); Studija o gnojenju in umetnih gnojilih. 1934; T-ova predavanja o gnojenju. Ruše 1937, 1940² (izpopolnj.); Gnojila in gnojenje. 1939; Tajne o ishrani bilja. Ruše 1939; O ishrani bilja. Bgd 1943 (cir.); Zaštita bilja. ib. 1943; Pohorje, kovačnica svobode. 1966 (monogr. o razvoju industrije na pohor. območju); članke in razprave, kjer obravnava vse stroke kmetij. gospodarstva, predvsem pridelovanje hmelja, sadja, vina ter uporabo industrij. gnojil, mdr. v: Ekonom. politika (1935–40), Gruda (1933–5), Industrij. vestnik (1946), KL (1932, št. 41), MV (1939, št. 206; 1940, št. 295), Naše gorice (1927), Naše gospodarstvo (1956, 1960–2, 1966), SiV (1934–6), Slov. hmeljar (1930–3), SocKiG (1962–4), Tehnika i gospodarstvo (1938) idr. Bil je stalni sodelavec glasil K, Poljoprivredni glasnik (Novi Sad), tovarn. glasila Ruški delavec, piše tudi v Gore in ljudje (1946), L (1936, 1938–41, 1946) in PV (1950, 1965, 1967, 1968). Uredil je: Sloven planin. društvopodružnica Ruše 1901–37. 1937 ter Turizem na Pohorju. 1967. — Psevd. in šifre: Tejo, J. T., Ijt. — Prim.: osebni podatki; Spominski almanah 233 (slika), 340; Šlebinger-Marentič 2, pass.; Ruški delavec 1972, št. 1 in 3; Sodobno kmetijstvo 1972, 623; PV 1973, 461–2 (s sliko); VMrb 1976, št. 89 (s sliko); 1978, št. 209 (s sliko); 1979, št. 50 (s sliko). Adč.

Adamič, France: Teržan, Josip (1902–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi694894/#slovenski-biografski-leksikon (7. december 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine