Slovenski biografski leksikon

Ternovec (Trnovec) Jernej, podobar in mizar, r. 18. avg. 1846 na Setnici pri Polh. Gradcu gostaški hčeri Mariji Ternovec (oče je bil kmet in mizar), u. 3. okt. 1933 v Polh. Gradcu. Osn. šolanje je opravil v Polh. Gradcu, nato se izučil mizarstva pri očetu v Polh. Gradcu in pri Fr. Buhu v Horjulu. Ko je pomagal podobarju Mat. Tomcu (gl. čl.) in mizarju Simonu Rupniku pri delu za vel. oltar v c. sv. Lovrenca nad Polh. Gradcem, se je navdušil za podobarstvo; učit se ga je šel k Juriju Tavčarju (gl. čl.) v Idrijo in k S. Rupniku v Polh. Gradec. Je zadnji v vrsti polhograj. podobarjev.

T. je delal v lesu, kamnu in umetnem kamnu (se naučil pri Rovšku v Moravčah), hodil delat tudi k F. Tomanu (gl. čl.) v Lj., se veliko ukvarjal s pozlatarstvom, marmoriranjem in čiščenjem stare cerkv. opreme (obnavljal oltarne nastavke, izdeloval kipe ali v nove oltarje vstavljal stare). Izdelal je kipe: sv. Marjeta v tronu (1871), ž. c. Golo; 3 kipi: Mati B., Križani, sv. Janez na oltarju sv. Križa, 1893, ž. c. Horjul (prvo delo v kamnu); vstali Kristus (1896), Brezovica; Srce Jezusovo (istrski marmor), kapela sv. Katarine v Ostrežu pri Polšniku; sv. Donat, ž. c. sv. Katarine v Topolu pri Medvodah; 4 kipe iz belega kamna (Vodnikovi nastavki), ž. c. Polhov Gradec; kipe za 3 oltarje (tudi prižnico), p. c. Studeno; sv. Jedert in Florijan (umetni kamen), p. c. Štefanja Gora pri Cerkljah; Križani: Belica pri Dvoru, Brezovica, Cerklje pri Kranju, Dobrepolje, Dobrova pri Lj., Horjul, Lahovče, Polh. Gradec, Praproče pri Polh. Gradcu, Stara Šranga pri Drenovem Griču, Vrzdenec, Zaplana; oltarje: 2 stranska (1895), p. c. Sinja Gorica pri Vrhniki; 2 stranska (pomočniško delo), ž. c. Polšnik; 2 stranska (les), p. c. Strmica pri Postojni; prenovil je stranski o. sv. Helene in sv. Valentina, p. c. sv. Urha, Zaklanec; veliki o. s kipom sv. Štefana (v slogu kamnitnih o. 17. stol., kamen + zidava), p. c. Pokojišče; o. sv. Florijana (mavec), p. c. Lahovče; veliki o. (les, verjetno T-čev), p. c. sv. Lovrenca nad Polh. Gradcem; 3 oltarje (+ tabernakelj), ž. c. Postojna; veliki o. (les, 1912), Briše pri Polh. Gradcu; razna dela: tron v vel. o., popravil tabernakelj, izdelal spovednici, ž. c. Dobrova pri Lj.; ž. c. Sostro; cerkv. klopi (gotski slog), ž. c. Cerknica; priredba klopi, ž. c. Planina pri Rakeku; okviri za križev pot, ib. in ž. c. Rakitna, ip. Kot restavrator je prenovil ali predelal kipe in oltarje, mdr. za ž. c. Brezovica (1895, božji grob Štef. Šubica); p. c. Brezje pri Dobrovi; p. c. v Blatni Brezovici; ž. c. Budanje pri Vipavi; Dvor pri Polh. Gradcu (Facijev veliki o., tudi polihromiral); ž. c. Polhov Gradec (Facijev veliki o., ohranil prvotni značaj); osnažil in pozlatil kamnitni o. v ž. c. Vipava, idr.

Oba T-čeva učitelja (J. Tavčar, S. Rupnik) sta imela dobro vpeljani podobar. delavnici; njuno delo je povezano s tradicijo polhograj. podobarstva, ki je doseglo vrh v 1. pol. 18. stol. z deli družine Facijev in izkazuje umirjeno epigonstvo v duhu baročne tradicije in klasicizma. Njemu je pripadal tudi T. (četudi posegal po drugih slogih), saj je restavriral dela Facijev v Dvoru in v Polh. Gradcu, se trudil, da bi dosegel klasicist. lepotni ideal. Njegovi Križani so mu prinesli slaves; imel je vedno dovolj učencev in pomočnikov. Pri njem so se izučili: Matija Gregorin, Franc Rečaj, Alojzij Repič (SBL III, 83–4), Anton Rihar (ib., 101–2, se priženil v Koprivnico na Hrv.), Franc Vodnik (delal v Nov. mestu). — Prim.: r. matice Polhov Gradec (ŠkALj); Steletovo gradivo; Stelè, Kamnik 315; ZD 1871, 177, 300, 394; 1889, 363; 1892, 129; 1896, 165; A. Lesjak, Zgod. dobrovske fare. 1893, 71; Jož. Kržišnik, Zgod. horjulske fare. 1898, 134, 160; J. Novak, Zgod. brezoviške župnije. 1907, 107–8, 110; ZUZ 1926, 235, 250; 1935, 147–8; M. Marolt, Dekanija Vrhnika. 1929, 19, 127, 132, 164, 213, 216, 223, 243, 256, 258, 267; J. Veider, Pod Grintavci 1940, št. 25. Blh.

Baloh, Vera: Ternovec, Jernej (1846–1933). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi692897/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine