Slovenski biografski leksikon

Talich Václav, dirigent, r. 28. maja 1883 v Kroměřížu (Moravska) glasb. pedagogu in skladatelju Janu ter Antoniji r. Moudrá, u. 16. marca 1961 v Berounu (ČSSR). Glasb. se je izobraževal najprej pri očetu, ki je od 1887 vodil v Klatovech cerkv. zbor, Václav pa je tedaj že igral v šol. orkestru in nastopal kot violinist. V l. 1897–1903 je štud. violino na konservatoriju v Pragi (J. Mařák, od 1901 O. Ševčík), diplomiral ter bil v sezoni 1903/4 koncertni mojster berlin. filharm. Pod vtisom močne umetn. osebnosti A. Nikischa se je T. odločil za dirigentski poklic, po preboleli hudi bolezni 1904 je krajši čas vodil amater. orkester v Klatovech, i. l. odšel v Odeso in 1904/5 bil v tamkajšn. gledališču koncertni mojster, občasno tudi dirigent. L. 1905/6 je bil prof. violine in prvi violinist v godalnem kvartetu v Tbilisiju; tu pogosto tudi dirigiral. Ko se je vrnil, je bil najprej v Pragi korepetitor pevske šole M. Langrove, 1907/8 vodil orkestralno društvo, ker pa ni imel možnosti za pravo uveljavitev, se je odpravil v Lj., kjer so pripravljali reorganizacijo Društvene godbe oz. Lj. koncertnega orkestra v Slov. filharmonijo (uradno ustan. 23. okt. 1908). T. je postal njen dirigent, že s prvimi koncerti zbudil pozornost kritike, ki je spoznala T-ove izredne sposobnosti in mu priznala, da je pomembno dvignil umetn. raven koncertnega življenja v Lj. Programsko se je predvsem usmeril v izvajanja del slovan. in domačih avtorjev, hkrati upošteval še najvažn. dela ostalega koncertn. sporeda. Ob koncu sezone 1908/9 je ustanovil godalni kvartet, apr. 1909 prvič z njim nastopil (Mozart, Dvořák), 1909/10 je dirigiral operetne predstave v lj. Dež. gledališču, kjer je že od ustanovitve filharmonije sodeloval z njenim orkestrom. Začasno je prevzel še skušnje zbora GM. Od zime do spomladi 1910/11 je štud. na konservatoriju v Leipzigu (M. Reger, H. Sitt, Art. Nikisch) in obiskoval ital. dirigenta Art. Vignija v Milanu. Po vrnitvi v Lj. je 1911/12 postal prvi dirigent v slov. Deželn. gledal., hkrati pa vodil koncerte Slov. filharmonije. V tem času se je že izkazal kot izvrsten operni dirigent in vse, kar je naštudiral v gledališču, tudi precizno izdelal. Sam je sestavljal programe in si vneto prizadeval, da dvigne slov. opero na višjo raven, zato je angažiral tudi nove pevce. Od njegovih predstav so se zlasti odlikovale: Verdijev Rigoletto, Smetanova Prodana nevesta in Dvořákova Rusalka. Tako odlične operne in koncertne glasb. sezone, kot je bila 1911/12, v Lj. še ni bilo.

L. 1912 je T. zapustil Lj., 1912–5 bil prvi kapelnik in šef opere v Plznu, 1915–8 poučeval v Pragi violino in občasno igral v Češkem kvartetu (2. violino); vmes je 1917 dirigiral koncert Češke filharmonije, 1918 pa koncerte orkestra Nar. gledal. v Pragi. Z letom 1919 je postal vodja Češke filharmonije do l. 1941, oz. 1946–7, z izjemo 1931–4, ko je dirigiral v Konzertförening v Stockholmu. Pod T-ovim vodstvom se je Češ. filharm. razvila v izredno disciplinirano izvajalno telo, doraslo vsem zahtevam interpretacije najrazl. stilov, z njo odhajal na turneje v tujino (Ital., Pariz, London, Bruselj, Nemčija, Dunaj, Madž.) in tudi v Jslo (1926, 1931, 1933), dirigiral k. g. razl. orkestrom skoraj po vseh državah Evrope. L. 1932–45 je bil prof. mojstr. šole Praškega konservatorija, 1935 (po vrnitvi iz Švedske) je prevzel še umetn. vodstvo Nar. gledališča v Pragi do 1945. Ustanovil je 1939 Praški glasb. maj, predhodnika kasnejše Praške pomladi, vodil 1947–8 opero Nar. gledališča, 1946 pa ustanovil Češki komorni orkester, ki je gojil predvsem staro češko glasbo. V l. 1949–52 je dirigiral komorni in hkrati veliki orkester Slovaške filharmonije v Bratislavi, 1953 se vrnil k Češki filharm., a zaradi bolezni dirigiral le občasno, 1956 upok. — T. sodi med največje dirigente svojega časa. Vselej si je prizadeval odkriti in poudariti nove zvočne in arhitekton. elemente v kompoziciji; njegove interpretacije del Dvořáka, Smetane in Suka veljajo za avtentične. — Bil je poročen s Slov., absolv. praškega konservat., pianistko Vido Prelesnik. — Prim.: Cvetko III, 329–33 in sl.; OSN Dod. VI/2; Veselovo gradivo; J 1926, št. 99 (s sliko), št. 105; 1933, št. 266 (s sliko); GLLjO 1932/3, št. 1, 11 (s sliko); S 1933, št. 257 (s sliko); J 1943, št. 169; O. Šourek, Václ. Talich. Praga 1943; L. Burlas, L. Mokrý in Z. Nováček, Dějiny slovenskej hudby. Bratislava 1957; Delo 1961, št. 90; GLLjO 1960/1, 237–8; J. Traven, ib. 310–3 (s sliko); V. Pospišil, V. T. Praga 1961; P. Rasberger, VMrb 1961, št. 82; V. Holzknecht, Česká filharmonie. Praga 1963; Muzička enc. II, Zgb 1963; Česko-slovenský hudební slovník II. Praga 1965; Die Musik in Gesch. u. Gegenwart. XIII. Kassel 1966; H. Seeger, Musiklexikon II. Leipzig 1966; P. Kuret, Slov. filharmonija 1908–13, Koncertni list Slov. filharmonije 1968/9, št. 3–6. Svc.

Sivec, Jože: Talich, Václav (1883–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi681788/#slovenski-biografski-leksikon (17. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine