Slovenski biografski leksikon

Talanyi Franc-Očka, polit. delavec in urednik, r. 23. maja 1883 v Brezovcih pri Puconcih kmetoma Mihaelu Temlinu (očetov priimek že v mladosti zamenjal za Talanyi) in Katarini r. Franko, u. 9. jun. 1959 v Mur. Soboti. Po osn. šoli v Puconcih se je učil gostinstva v Budimpešti in Berlinu (tu obiskoval tudi večerno šolo za likovni pouk), bil pred 1. svet. vojno zaposlen na Madžarskem, potem se vrnil v Prekmurje, živel v razl. krajih, mdr. v Vidmu ob Ščavnici, Ormožu, na Kapeli, največ časa pa kot posestnik in gostilničar v Gor. Radgoni; tu je bil več let župan. Ker je imel manjše posestvo tudi na Madž., je večkrat potoval prek meje. L. 1919 je sodeloval v madž. revoluciji (vodja Bela Kun), i. l. postal član KP v Budimpešti, predvsem pa pristaš delav. gibanja v Prekmurju, zaradi česar je bil 1930 zaprt v Varaždinu. Tik pred izbruhom vojne 1941 se je s Kapele, kjer je tedaj bival, umaknil v Mur. Soboto, se vključil v NOB; s partizan. imenom Očka sodeloval z Jožetom Kerenčičem in Lovrom Kuharjem, pozneje pa s skupinama D. Korošca-Bora in E. Letonja-Atene; jan. 1945 je bil aretiran, na madž. vojnem sodišču obsojen na 9 let zapora, ki ga je do maja i.l. prestajal najprej na Madž. in nato v Nemčiji. Po 1945 je bil T. izvoljen v razl. organe ljud. oblasti in sodeloval v družbeno polit. organizacijah (OF, Zveza borcev itd.). — Odlikovan je bil z redom zaslug za narod III (1954).

V Mur. Soboti je bil T. 1920 urednik (odg.) neodvisnega polit. tednika Prekmurski glasnik (vanj tudi pisal) ter dveh koledarjev: Naš slov. kolendar 1922 (urejal skupaj z J. Kološo) in Dober Pajdaš kalendarium 1923–43 (izhajal tudi 1941–3 v prekmur. narečju), vanj sam pisal vse prispevke, predvsem pesmi, v l. 1942–3 tudi v madž. jeziku. Objavil je brošuro: Špijonje v svetovnoj bojni. Na fronti in za frontom 1914–1918. Gor. Radgona 1935 ter več člankov, mdr.: Še pomnite, ljudje, kako je bilo v partizan. časih (Pomurski vestnik 1955, št. 41); Začetki odporniškega gibanja v Prlekiji 1941 (ib. 1956, št. 26); 1918–1919 (ib. 1957, št. 46). V rkp so ostali neobj. spomini Partizani ob Muri (hrani hči Lea T.). Kot slikar-amater je naslikal ok. 40 olj na platno. — Psevd.: Vinopivec Vince. — Njegov sin Jože-Janez (1922–45) je bil okrajni vodja mladincev ZK Ljutomer in je tik pred koncem vojne padel v partizanih. — Prim.: r. matice (mat. urad M. Sobota); biografski podatki hčere Lee T. (Mur. Sobota; arhiv SBL); N. Brumen, Pomursko časopisje, bibliografija — rkp. (Pokrajin. in študijska knjižnica Mur. Sobota); ista, Knjižnica 1963, 145–60; Murska krajina 1935, št. 18; Pomurski vestnik 1959, št. 24; A. Trstenjak, VMrb 1959, št. 138 (s sliko); F. Godina, Prekmurje 1941–5. Mur. Sobota 1967, 135–7, 142, 144; E. Emri, Prekmurska četa. Mur. Sobota 1968, 11. — Slika: arhiv SBL. *

Uredništvo: Talanyi, Franc (1883–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi681653/#slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine