Slovenski biografski leksikon

Švajger Zmago, pisatelj in publicist, r. 10. maja 1910 v Ptuju kurjaču Tomažu in Amaliji r. Čednik, ustreljen 3. avg. 1942 na pokopališču v Vel. Laščah. Obiskoval je v Ptuju od 1916 osn. šolo, 1922–6 deško mešč. šolo, v Mrbu 1926–31 učiteljišče; služil voj. rok v Sarajevu, nato bil brezposeln; 1933–8 je najprej zastonj, pozneje plačan iz bednostnega fonda učil na osn. šoli na Palenšaku pri Ptuju, bil premeščen v Trnovsko vas (Sv. Bolfenk v Slov. goricah), 1940 v Zavrč pri Ptuju. Jeseni 1940 se je vpisal na viš. pedag. šolo v Bgdu, po razpadu Jsle na univ. v Lj.; izpitov v Bgdu zaradi vojne, v Lj. zaradi polit. dela ni opravil. Ob okupaciji Štaj. se je umaknil v Lj. pokrajino, bil brez zaposlitve, postal aktivist NOB na področju Krim-Turjak; izdan od domačinov je bil med Karlovico in Robom ujet; belogardisti so Š-ja izročili okupacij. vojski, ki ga je kot polit. aktivista ustrelila.

Delavsko poreklo, spoznanja in doživetja iz ptuj. in slovenjegoriške pokrajine in učiteljska služba so Š-ja navajali k leposl. delu, ki ga je največ objavljal v UT, deloma v ciklusih Nenapisana kronika in Med tovariši (1936–7, št. 24; 1937–8, št. 18; 1939–40, št. 10, 15, 22, 27), in v ŽiS: Vaška legenda (1936, 230–4, 247–50); Dogodek na vasi (1937, knj. 21, 75–6, s sliko; ponat. amer. Prosveta 1937, št. 27), tu tudi Tri matere (1940, št. 147). Napisal je igro Domačija, ljud. zgodba v 3 dej. (upriz. 1937 v Ptuju, na amat. odrih po Štaj. in Prekm. pred 2. svet. vojno in po njej, za poklicni oder odklonjena), knjižno Lj. 1940 (prim. J 1940, št. 181; MV 1940, št. 233; UT 1940–1, št. 6) ter nekaj poročil in ocen: M. Kajč, Odmevi ob Muri; Tilka (UT 1935–6, št. 28; 1937–8, št. 11), I. Koprivec, Kmetje včeraj in danes. 1939 (predgovor; ocena: UT 1939–40, št. 26), O vaških knjižnicah (Prosveta, pril. UT 1937, št. 1). – Š-jevo mladostno, premalo razgledano in izoblikovano delo (črtice, lit. listki, satir. kozerije, novele in drama, ki je blizu kmečkim igram in Meškovi, SBL II, 103–5, Pri Hrastovih, zvesta tradic. karakterizaciji oseb in dejanj) je nastajalo v nemirnem času; nedozorela zunanja in notranja pisatelj. podoba je vsebinsko in miselno še neizčiščena. Najbolje je izoblikovana novela Bič zemlje (ŽS 1940, 122 sl.) s snovjo iz Slov. goric, z obsodbo težkega telesnega in duhovnega suženjstva, v duhu tradic. ideje o zvestobi kmečki zemlji, s social. protestom, brez nakazanega izhoda. – Prim.: ŠkALj; arhiv Deške mešč. šole v Ptuju; arhiv učiteljišča na Pedag. gimn., Mrb; Slov. šol. muzej, Lj. (osn. šola Polenšak); podatki vdove Zore Š., Ptuj; SDL II, 165; Izv. drž. moš. učit. Mrb 1930–1; M. Ravbar, Svobodi do smrti je služil vaš glas … Lj. 1955, 63; Tednik (Ptuj) 1969, št. 49. Smj.

Smolej, Viktor: Švajger, Zmago (1910–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679937/#slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine