Slovenski biografski leksikon

Šušmelj Alojzij, slikar, r. 8. maja 1913 v Mulhouse (Alzacija) rudarju Francu (doma iz Grgarja pri Gor.) in Ivani r. Hrobah, ustreljen 23. jun. 1942 v Celju kot talec. Š. je bil otrok, ko se je z vso družino v zač. 1. svet. vojne preselil iz Alzacije na Falo (Drav. dolina), 1915 izgubil očeta na fronti, mater 1919; otroke (4) so si razdelili rejniki, Š-a Jožef Gajster na Fali. Osn. šolo je obiskoval 1921–5 v Selnici ob Dravi, se učil vrvarstva (1927 bil z mojstrom kratko v Ptuju), uka ni končal; s posredovanjem in podporo ruškega zdravnika A. Zorca je 1929–33 študiral v Lj. na TSŠ kiparstvo (prof. Fr. Kralj, SBL I, 522), se jeseni 1934 vpisal na zgb AUU (prof. Mujadjić, Kljaković, Krizman), 1938 dipl. (prof. M. Tartaglia). Kot svoboden umetnik je priložnostno ilustriral mladin. revije in humor. časnik Toti list. L. 1939 bil sprejet v KPJ, deloval v nar. obrambnih in prosv. društvih (CMD, Kobansko-kor.), se v zač. 2. svet. vojne preselil na Falo k prijatelju Fr. Golobu in zaposlil v elektrarni, delal za OF (izdeloval in prenašal letake); 1941 s šestimi tov. zaprt, na intervencijo brata Srečka (nem. vojak) izpuščen, deloval ilegalno v Drav. dol. (do Slov. Gradca); 1942 ponovno zaprt in s 55 tovariši ustreljen.

Š., realist s posebnim smislom za svetlobne vrednote v izpovednem smislu, se je začel oblikovati ob zatonu slov. ekspresionizma, protagonist Fr. Kralj; njuno srečanje je močno vplivalo na Š-evo umetniško pa tudi človeško orientacijo. Že po poreklu nekako predisponiran za soc. kritično izpoved (v času zgb študija jo gojila skupina Zemlja pod vodstvom K. Hegedušića) je postal pristaš zemljaštva in snoval z lj. kolegi slov. inačico Grudo, prvo razst. je onemogočila vojna. Dela: Kobanski motivi, 30 linorezov, 1940, samozal.: tu najpopolneje prikazal soc. krit. realizem, podobe krajev med Mrb in Dravogradom nizajo značilnosti iz vsakdanjega življenja, šeg in običajev preprostih ljudi; podobno v oljih in akvarelih: Žena s cekarjem; Kobanec; Žanjice, vse 1938; barvno bolj sproščen je v slikanju krajine in vedut obdravskih krajev: Motiv s Kozjaka; Selnica; Ruše; Šentjanž na Ojstrici (vse 1938–41, v mrb Galeriji). Kiparska dela: Spomenik žrtvam dela 1939 (pokopališče Ruše). – Razstave: Samost. Selnica ob Dravi 1936; Mrb 1940; s Fr. Golobom: Celje 1937; Ruše 1939; Mrb 1961 (retrosp.); skupinske: Celje 1939; Lj. 1940, 1945 (spominska, za svobodo padlih umetnikov); Mrb 1939, 1940. – Prim.: Spominska knjiga TSŠ 1888–938, 171; S. Mikuž, DS 1941, 258; SPor 1945, št. 49; VMrb 1948, št. 94, 126; 1961, št. 192, 210; NOja 1949, 366–72; F. Golob–L. Šušmelj, Mrb 1961 (razst. katalog s sliko in bibliogr.); Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost. 1961, 237–8; M. Juteršek, Razst. katalogi umetn. razstav v Sji. Likovna revija 1963, 147 sl. Ujč.

Ujčič, Andrej: Šušmelj, Alojzij (1913–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi678054/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine