Slovenski biografski leksikon

Štupca Antonija, narodna buditeljica, r. 4. jan. 1874 v Šempetru v Savinj. dolini nadučitelju Antonu in Mariji r. Kreft, u. 13. dec. 1962 v Mrbu. Zgodaj ovdoveli materi, ki je teti pomagala v gostilni v Ptuju, je Mih. Lendovšek (SBL I, 635–6) preskrbel službo upravnice 1878–99 pri baronici Werner na gradu v Ormožu. Tu je Š. obiskovala osn. šolo 1880–6, s sestro Marijo (gl. čl.) kot najboljša končala 1888 mešč. šolo v Mrbu pri botri Reziki Pešl, s štipendijo pa 1888–92 (mat. 1892) učiteljišče v Gradcu (zaradi navala sprejeti po posredovanju tamkajšnj. prof. Fr. Hauptmana, SBL I, 297–8 in dr. Jož. Pajka, ib. II, 250–1), hkrati se izpopolnila v klavirju (najboljša graška učiteljica Mina Wagner) in petju. Ponudbo graš. ravnatelja za neposredno službovanje na njegovi mešč. šoli sta obe odklonili kot »Slovenki, hoteč delati med slov. otroki«. Po mešč.-šol. izpitu 1902 (slov., nem.) v Mrbu je Š. s sestro učiteljevala v Markovcih niže Ptuja nov. 1892–sept. 1905. Zaradi izrednih uspehov (nova metoda brez šibe, pev. zbor, igre) zoper njiju sprožene gonje se je Š. kot edina Slovenka potegovala za Nemcem določeno mesto v Krčevini-Mrbu in s svojo posebno kvalifikacijo (edina z meščanskošol. in sicer odl. izpitom) tudi 1905 uspela kljub nasprotovanju (napad nanjo v Mrbg Zg 1905, 5. avg.: »stockwindische, russophile Lehrerin«; trikratna deputacija k ces. namestniku grofu Claryju v Gradec; osebno prigovarjanje nem. usmerjenega šol. nadzornika Petra Končnika, SBL I, 493–4, naj se Š. prostovoljno umakne; grožnja kraj. šol. sveta v Krčevini, da odstopi, če Š. ne izgine iz Mrba). Tu je ostala do 1919, nato bila ravnateljica dekl. mešč. šole 1919 do upok. 1928.

Razen nekaj poučnih povesti in črtic iz življenja slov. učitelja (SGp 1898–91, SU 1900–2; podpis: T. Savinjski; A. S.; celo ime) in nepodpisanih krajših sarkastičnih prispevkov v SGp proti Slovence sramotilnemu listu Štajerc je objavila: Nazorni nauk. Za drugo in tretje šol. leto (Drugi del, I. snopič, 38–61, 1907; sodelovala pri III. snopiču 1909, str. 153–250; Učna snov za pouk o alkoholu v ljud. šolah. 1918, 1919. Nekaj misli k vzgoji otrok (Koledar nabavlj. zadruge drž. usluž. v Mrbu 1930, 106–8). Kot odlična pevka od otroških let (petje s sestro je spodbudilo T. Romiha, SBL III, 130–1, k ustanovitvi ptuj. Pev. društva) je kljub osebni prepovedi okraj. glavarja grofa Attemsa pela v mrbskem Nar. domu, tu vso starejšo mrbsko nemško šolano generacijo naučila slov. pesmi; od 1885 sodelovala pri koncertih in gledal. predstavah v čitalnicah (Ormož, Ptuj, Mrb; v opereti Tičnik, Ptuj 1894, Mrb 1909); pri godb. kvartetu bratov Serajnik (SBL III, 290–2); na povabilo generala R. Maistra, (ib. II, 14–5) govorila ob kor. plebiscitu na taborih; predavala o učinku alkohola na Spod. Štaj. in v krajih: Gradec (Zarja), Trst (Društvo sv. Rafaela), Brezje (tabori Sv. vojske), Trsat, Lj. Bila je 1900 soustanoviteljica Slomškove zveze, v Mrbu predsednic a 1921 do ukinitve 1941 Društva za podporo revnih učencev in 1936–41 Društva za varstvo deklet v ustanovljenem Domu za varstvo deklet. Ni bila le v vseh krogih najbolj upoštevana slov. učna moč, marveč bi »v stari Avstriji zaman iskali po vseh slov. pokrajinah spretnejšo, delavnejšo, uspešnejšo boriteljico za pravice tedaj zatiranega slov. ljudstva« (Kron 1967, 186). – Prim.: osebni podatki; J 1928, št. 252; S 1928, št. 246; Jan Šedivy, PD 1962, št. 21; isti, PDk 1962, št. 291; isti, Kron 1962, 186–91; 1967, 183–91. U. M.

Uršič, Milena: Štupca, Antonija (1874–1962). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi671936/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine