Slovenski biografski leksikon

Štibler (Stibler) Miloš (Mihael), zadružni delavec in publicist, r. 16. sept. 1882 na Fali pri Mrbu kmetu Gašperju in Josipini r. Gradišnik, u. 10. jan. 1969 v Lj. (na Bokalcah). Osn. šolo je 1889–95 obiskoval v Puščavi na Pohorju, klas. gimn. 1896–903 z mat. v Mrbu, študiral slavistiko na Dunaju, zaradi gmotnih razmer študij opustil in kot štipendist obiskoval viš. zadružno šolo (Genossenschaftsschule) v Darmstadtu (učenec prof. M. Grabeina); sošolec mu bil A. Kralj (SBL I, 551). Od avg. 1908–18 je bil instruktor, revizor in tajnik Zadr. zveze v Celju, 1915 bil v voj. šoli v Gor., 1916 v Brežah na Kor., nato služil v bolnici v Clcu ter pri 47. pešp. V Mrbu, odtod odšel 1918–9 na Dunaj, tu bil revizor, referent jsl zadružnih zvez Glavne zveze avstr. kmetij. zadrug, 1919–22 šef kabineta min. za kmetijstvo v Bgdu, 1923–8 zadružni referent Vel. županstva v Lj., vmes (maj–dec. 1926) spet šef kabineta kmetij. min. v Bgdu in 1926–8 predavatelj na zadružni šoli v Lj., 1928–9 načelnik odseka za zadružništvo v kmetij. min. v Bgdu, 1929–45 tu šef odd. za kreditiranje zadružništva v Privileg. agrarni banki (PAB), 1945–50 svetovalec pri Iniciat. zadružn. odboru Sje, nato pri Republ. zvezi kmetij. zadrug v Lj.

Š. se je že kot gimnazijec vključil v zadružno gibanje, sodeloval pri ustanovitvi hranilnice v Vuhredu; na njegovo pobudo so jih 1902–7 ustanovili še v Limbušu, Ribnici na Poh., Muti in Vuzenici, zato je Š. dobil štipendijo Zadr. zveze v Celju (za Darmstadt) in štud. potoval na Češko, Dansko in v Nem., kot uradnik pa v Ital., Švico, Franc., Angl., Srbijo, Bolgarijo in Romunijo, se tudi poslej udeleževal mnogih mednar. kongresov in srečanj. Med 1902–19 je ustanavljal in instruiral zadružn. Gibanje, 1919–29 se posvečal razvoju kmetij. zadružništva (predelovalnih obratov: mlinske, mlekarske, vinarske), 1929–42, čeprav odgovoren za kreditiranje celotnega zadružništva, podpiral potrošniško zadružništvo in pripomogel, da se je Zveza nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev Jsle v Bgdu razvila v organizacijsko in gospodarsko najmočnejšo ustanovo stare Jsle (od 1921, ko je izdelal prvo uredbo o nabavlj. zadrugah do 1945, je bil član upravn. odbora, 13-krat predsednik in 5-krat podpreds.), organiziral kreditni odsek in izgradnjo: stanovanjsko, predelovalne industr., počitn. domov (mdr. dom S. Rozmana v Martuljku), spretno speljal kreditiranje in sanacijo zadružništva ob gospodar. krizi 1928–34. Š. se je pri svojem delu zgledoval po delavsko konzumnih zadrugah Kranjske, Trsta, posebno pa Anglije (Rochdall). Kot vnet zagovornik ideje o drž. skupnosti Jslnov je 1910 potoval v Srbijo (Leskovac), navezal stike s politiki, posebno z očetom srb. zadružništva Mih. Avramovićem, bil od srečanja v Mednar. zadružni šoli v Londonu 1934 v tesnih stikih z bolg. zadružniki; 1936, ob obisku Bolgarov je bil med ustanovitelji bolg.-jsl zadružnega inštituta; prizadeval si, da bi slov. razcepljeno zadružništvo povezal v enotno, narodno močno polit. gibanje in v Bgdu to delno uresničil. Na Š-jevo pobudo je Zveza nabav. zadrug v Bgdu začela izdajati knjižn. zbirko Zadružna biblioteka (pod Š-jevim vodstvom izšlo 35 knjig); bil je več let tudi podpreds. Glavne zadr. zveze Jsle.

Kot odkrit bojevnik za nar. in gospodar. enakopravnost Slovencev na Štaj. je bil v Celju član dij. organizacij, NNS oz. Samost. kmečke stranke (I. Pucelj, SBL I, 590), podstarosta celj. Sokola, dosegel, da je 1914 Zadr. zveza denarno podprla dij. list Savinja (sodelavca Fr. Malgaj in Srečko Puncer) in da je R. Maister (SBL II, 14–5) postal mentor njegove pesn. skupine; kot dijak je sodeloval pri gledal. odrih v Pohor. Podravju, v Celju nastopal v Nar. domu, Čitalnici in Dramat. društvu, ki so ga ustan. po Š-jevem prizadevanju. L. 1924 je ustanovil visokošol. časopis Mladina, ki so ga 1925 prevzeli napredni študentje (S. Kosovel, C. Debevec, V. Košak, A. Gspan, Br. Kreft idr.); v Bgdu je bil preds. Slov. prosv. (delav.) društva Ivan Cankar, v Lj. 1946–50 vodil, igral in sodeloval v Delav. prosv. društvu Svoboda Bežigrad. – Dopisoval je kot gimnazijec v celjsko D (1899–), v slov., srbske in nem. časopise (kritika šolske CMD v NDk 1910, št. 149 s psevd. Mladin je izzvala Tavčarjev odg. v SN 1910, psevd. Starin), mdr.: Pri srbskih kmetovalcih v Šumadiji. Potopis (ND 1919–20, št. 108–21, 1–6); V Makedonijo! Potopis (Gruda 1925, 4 sl.); prisp. v Kol Nabavlj. zadruge drž. uslužbencev v Mrbu. Lj. 1928–41; prevedel je pismo Vuka Karadžića knezu Milošu (NDk 1924, št. 21, 23) in izdal brošure: Kriza v slov. zadružništvu. Celje 1911 (samozal., gl. NZ 1911, 311); Slovenci, čuvajmo svoje posojilnice. Celje 1913; Razmišljanja o konzumnih zadrugah. Lj. 1928; Zadrugarstvo drž. službenika u kraljevini Jsli. Bgd 1940 (Zadr. knjižn. 28); Zadružništvo. I–III., 1931–3; urejal je 1909–15 glasila Zveze Zadrugar (Celje 1929–41), Zadrugarstvo (Bgd); predaval na raznih sestankih in tečajih nar. prosvetne, polit. in gospod. vsebine, na kmetij. in zadružn. tečajih v zadrugah, šolah in društvih. Zadnji obj. članek Nekaj o rancah in flosarjih v pohor. Podravju (KG 1969, št. 6–12) je nastal po Š-jevi pripovedi žagarju Janezu Dovjaku. – Psevd. in šifre: Mladin, J-n (v ND), Fa, Falski, Š., Št., Štb., pogosto ni podpisan. – Prim.: osebni podatki, arhiv SBL; Zadruga (Saraj.) 1933, št. 6 (s sliko); J 1934, št. 18; Kalendar Saveza nabavlj. zadruga drž. službenika 1939, 33–4; Zadružni leksikon FNRJ. 1957, 1308; ČZN 1967, 132; Fedor Gradišnik, Dokumenti SGM 1967, 403, 405 (s sliko); Delo 1969, št. 9, 10, 13; KG 1969, št. 10 (s sliko). Adč.

Adamič, France: Štibler, Miloš (1882–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi667221/#slovenski-biografski-leksikon (22. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine