Slovenski biografski leksikon

Šmit Jože, pesnik, r. 1. febr. 1922 v Tlakah pri Rogatcu srednjemu kmetu Karlu in Antoniji r. Rajher, živi v Lj. Obiskoval je 4 razr. osn. šole v Donački gori, klas. gimn. 1933–41 (z mat.) v Lj., po 1-letnem premoru 1942–3 študiral gozdarstvo na Dunaju; v počitnicah 1943 je zbolel za malarijo, vendar so Š-a iz celj. bolnišnice mobilizirali v nem. vojsko. Po invaziji zapad. zaveznikov v Francijo se mu je 1944 posrečil pobeg k njim, bil prepeljan v Anglijo, od tod proti koncu 1944 v Italijo, kjer se je priključil jsl prekomor. brigadam in z njimi prišel domov; spomladi 1947 je bil demobiliziran. Zaposlil se je kot časnikar pri KmG do 1961; ob službi je 1947–51 študiral primerj. književnost in slavistiko, a zaradi poklicne zaposlenosti, književ. dela in preselitve v Litijo (1950) v 7. sem. študij opustil. L. 1960 se je preselil v Lj., 1962–4 urejal strok. časopis SocK (do št. 7), od 1964 pa je lektor pri založbi Mladin. knjiga.

Prvo pesem je Š. priobčil v Mentorju (1938–9, 267: Hodim jih gledat zvečer), njen zaključek »in hvalim Boga, da sem v slov. hiši doma« ter pesem Kam greš, dekle slovensko? (Vigred 1939, 283–4), pričajo o vplivu domačij. ideje v takratni slov. katol. liriki. Pesmi, objavljene še v Mentorju (1939–40), M (1940–1), DS (1941, 1943–4), razodevajo težnjo po metrično urejenih oblikah, intimna občutja in navezanost na naravo; mestoma se pojavljajo socialni, ljubezenski in zabrisani vojni motivi. Po 1945 je objavljal v Slov. zborniku 1945, MR 1946–51, NS 1947, 1952, NOja 1948–9, 1951–8, Besedi 1951–4, 1956, NSd 1953, NŽ 1953, Knjigi 1953, 1955, 1956, Km Kol 1955, 1959–61, DEn 1954, št. 3; 1958, št. 34, Rodni grudi 1955, 1960, 1963, Obz 1956, 1957, SIK 1957, Borcu 1959, 1961–2, 1964–5, 1967, Delu 1961, št. 48, Dialogih 1965, Sd 1965, 1967–8, NRazgl 1965–6, Otroku in družini 1965. Izdal je več zbirk: Srce v besedi. 1950 (ocena: SPor 1950, št. 86 s sliko); Dvojni cvet. 1953 (ocena: NOja 1954, 114–5); Trepetlika. 1962; Iirika časa. 1965 (pesmi iz vojnih let); Lirična postila. 1965 (izbor iz dosedanjih zbirk z nekaj novimi pesmimi, gl. Delo 1965, št. 206); Koleselj iz cedilike. 1968, je lirsko epska pesnitev, posvečena »štaj. fantom, ki so, nasilno mobilizirani v nem. vojsko, trpeli in krvaveli za tuj račun po vseh evropskih bojiščih, dokler se jim ni ponudila možnost, da … se vključijo v boj za osvoboditev dom. zemlje« (Knjiga 68, 300); Kako bomo umirali. 1970 (gl. PDk 1970, št. 227). V prvih povojnih letih se je Š. poskušal priključiti splošnemu toku objektivistične lirike, kar je izpovedal v sonetnem Vencu (NS 1947), pri tem se še bolj oklenil ustaljenih pesn. oblik in izkazal večjo racionalnost v izrazu. Ob splošni preusmeritvi slov. lirike v intimizem se je oblikovalno vrnil k svojim izhodiščem, miselno pa dozorel. V Š-ovem pesništvu prevladuje ljubezenska, razpoloženjska in meditativna lirika, ki se drži ustaljenih oblik in ni miselno presenetljiva. – Prevedel je iz latinščine pesnika Katula (Beseda 1952–3; NOja 1954), v knjigi 1959; Tibula (NOja 1955, 1959; Obz 1957); in zgodovinsko delo Gaj Svetonij Trankvil, Dvanajst rimskih cesarjev. 1960; iz romunščine pesnika Michaila Eminesca, Premišljevanje ubogega Dioniza (NRazgl 1964, 275); Lucifer. 1965; pesmi v knjigi Pesniki Bagdale. 1966 in v M. Alyn, Tišina v ptici. 1968. – Razen nekaj krajše pripovedne proze (Obz 1955, TT 1956) je pisal mladin. prozo in pesmi: Marjetka. 1951; Kaj nam je popisal Jakec. 1953; Pol za šalo, pol za res. Koper 1956; Kdo živi v tej hišici? 1959, 1966² (skrajšano); otroške pesmi objavlja v Cicibanu (1952–4, 1964–5, 1968–9), Barčici (1956, št. 31, 32, 42), Kurirčku (1962–3). Iz shrv. je za mladino prevedel: J. Cazi, Z obrazom proti viharju. 1957; V. Čerkez, Sonce v dimu. 1958; S. Bulajić, Krilata karavana. 1959; A. Martić, Deček in gozd. 1959; O. Skakavac, Srečanje s Titom. 1959; P. Dapčević, Drobne vojne zgodbe. 1963; G. Vitez, Pravljica o glinasti ptici in druge zgodbe. 1964; iz nem.: Eva Lipps, Indijanci. 1958 (poljudnoznanstv.); K. Brückner, Zlati Faraon. 1965. – V l. 1951 in 1953 je pisal lit. kritike za SPor (mdr. 1951, št. 185, 194) in LDk; članke o kmetijstvu in gozdarstvu, mdr. v SocK 1962, 1963; KmKol 1961. – Prim.: Slov. književnost 1945–65 I, 118–21; II, 424–5; LDk 1968, št. 266 (s sliko); 1970, št. 201 (s sliko), 233 (s sliko); J. Zupančič, PDk 1968, št. 150; 1969, št. 179; Borec 1969, 801–2; Primorske Novice 1969, št. 31; TV 15 1969, št. 33; Delo 1970, št. 203 (s sliko), 204; Knjiga 70, 392–4; Prevodioci Jsle. 1970, 172; VMrb 1970, št. 159 (s sliko), 216, 235. Kor.

Koruza, Jože: Šmit, Jože (1922–2004). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi660377/#slovenski-biografski-leksikon (19. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine