Slovenski biografski leksikon

Šlander (Alojzij) Slavko-Aleš, narodni heroj, r. 20. jun. 1909 v Dolenji vasi (Prebold) krojaču Alojzu in Mariji r. Regula, ustreljen kot talec 24. avg. 1941 v Mrbu pod ileg. imenom Franc Veber, upepeljen v Gradcu, žara pok. 1949 v grobnici nar. herojev v Lj. Š. je obiskoval osn. šolo v Preboldu, meščansko v Žalcu in Celju (po 2 leti), se 3 leta učil zobotehn. v Rog. Slatini; po pomočn. izpitu je tu še nekaj časa delal, 1928 se preselil v Prebold, bil član sokol. društva, režiral, igral, se bavil z glasbo, fotoamater., športom. Nekaj let se je v službo vozil v Celje, se 1932 semkaj preselil, bil sprejet v KP. Ko so jeseni 1933 odkrili njene celice v Celju in Savinj. dolini, je bil Š. od 29. nov. 1933 zaprt in med 22 obtoženci v Celju obsojen na 3 leta robije in izgubo častn. pravic, najprej v Mrbu, od 10. jul. 1934 pa v Sremski Mitrovici. Po prestani kazni, brez službe in koncesije, je blizu doma v Latkovi vasi uredil lastno pollegalno zobno ordinacijo, a bil krajše presledke zaprt. Da bi se odtegnil odgonu v koncentr. taborišče Bileće, se je 7. febr. 1940 umaknil v ilegalo v okol. Celja, na pomlad se preselil v Mrb, konec 1940 v trbovelj. področje, padel policiji v roke, a ušel, nato bil v revirjih do nem. napada na Jslo. Dne 7. avg. 1941 so ga v Mrbu (Kolodvor. ul., v bližini ileg. stanovanja) zaprli, ko je skušal iztrgati gestapovcem nar. heroino Slavo Klavoro; 25. okt. 1943 so ga proglasili za nar. heroja.

Š. je znal vrsto tujih jezikov, bil v svoji stroki zelo cenjen. V Preboldu je ustanovil partij. celico, med prvimi vanjo vključil brata Vilka (gl. čl.). V Celju je delal v delav. prosv. društvu Svoboda, med komunisti kmalu prevzel vodilno vlogo. V ilegali je najprej v okol. Celja, v Prekopi organiziral partij. tehniko; v Mrbu je kot inštruktor KPS razvijal vedno večjo revoluc. delavnost, kot sekretar PK KPS za sev. Sjo je polagal temelje narodn.-osvobod. gibanju v izredno težkih okoliščinah zaradi nem. okupacije.; kot sekretar OK Celje je organizacijsko pripravil I. konferenco KPS in se je udeležil: 17. in 18. apr. 1938 v Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo (prisoten tudi Tito); 9. in 10. jun. 1939 med 30 uglednimi voditelji KPJ posvetovanja v Tacnu pod Šmarno goro; II. konf. KPS v Silvestrovi noči 1940 v Medlogu pri Celju (Joštov mlin); III. konf. 29. jun. 1940 v Vinjah nad Dolskim, tu bil izvoljen za kandidata CK KPS in za delegata na V. drž. konferenci v Zagrebu 19.–23. oktobra 1940. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo je Š. z voj. prostovoljci na Dolenj. doživel razsulo jsle vojske, se vrnil k partij. delu na Štaj. V Lj. na seji CK KPS 26. apr. 1941 je bil sprejet kot član CK; se tu udeležil partij. konf. (Ivančičeva vila) 1. jun. 1941 in okr. 15. jul. 1941 seje, ko je glavno povelj. slov. partiz. čet sklenilo oborožen upor. – Prim.: r. matice Sv. Pavel-Prebold; LdP 1947, št. 90; DEn 1949 št. 16; Fr. Filipič, VMb 1951, št. 99; Rim. Toplice v borbi in svobodi. 1954, 14 (s sliko); Lešničar Ter., Savinj. vestnik 1954, 37; Zbornik. nar. heroja Jsle. Bgd 1955, 781 (s sliko); Iv. Kreft, Delo 1959, št. 113 (s sliko); Kratki življenjepisi nekd. padlih aktivistov, Lj. v ilegali I, 1959, 477; (Baležič Št.), Pomurski vestnik 1959, št. 33; Terčak Stane, Hmeljar 1960, 52–3 (s slikami); isti, Celj. zbornik 1965, 15–23; Plevnik Jurij, Celj. tednik 1965, št. 36–8; Kumer Drago, TV 15, 1965, št. 51/2, str. 16; Fran Roš, Celjski zbornik 1970, 371–5 (družina). Flč.

Filipič, France: Šlander, Slavko (1909–1941). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi658608/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine